Predsednik DeSUS Karl Erjavec je opozoril, da se je Slovenija znašla na križišču, njena težava pa je v tem, da je blokirana. Zato po njegovi oceni potrebujemo partnerstvo za izhod iz krize, ki bi vključevalo tudi socialne partnerje in opozicijo. "Nato pa je pomembno, da se usedemo in dogovorimo, kako naprej, če ne želimo pasti v evropske mehanizme," je dejal in dodal, da bo imela Slovenija čez nekaj tednov likvidnostne probleme, če ne bomo "dali nekih pozitivnih signalov".
Da ni več veliko časa za ukrepanje, je opozoril tudi predsednik SLS Radovan Žerjav, pri tem pa izpostavil problem bank. "V bankah moramo vzpostaviti položaj, ko bodo lahko začele servisirati slovensko gospodarstvo," je dejal in dodal, da brez posojil ne bo investicij. Jožef Horvat (NSi) pa je poudaril predvsem dialog, ko gre za iskanje rešitev.
Semolič: Reform ni mogoče sprejemati "na juriš"
Predsednik ZSSS in predsedujoči ESS Dušan Semolič je opozoril tudi na težave v gradbeništvu in lesni industriji, ki bi jih morali začeti reševati čim prej. V sindikatih se po njegovih besedah zavedajo, da so reforme potrebne, a je Semolič opozoril, da so zahtevne in jih ni mogoče sprejemati "na juriš". V dosedanjih pogajanjih je bil dosežen neki rezultat, vendar je to, da bi rada vlada reforme obravnavala že v sredo, prehitro, je dejal.
Predsednik KNSS Neodvisnost Drago Lombar je v zvezi s tem povedal, da v njihovi sindikalni centrali ne nasprotujejo temu, da bo vlada reforme poslala v DZ, saj ve, da bodo nanje še lahko vplivali. Vseeno pa svari pred hitenjem: "Če smo zavozili 18 let, dajmo še dva meseca."
Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj je vladi očital, da pri napovedanem varčevanju v javnem sektorju ni iskala socialnega dialoga, pač pa je sindikate postavila pred izvršeno dejstvo, in tudi, da je demonizirala sindikate. Napovedal je, da v javnem sektorju ne bodo pristali na odpuščanje, in se vprašal, kako se bo gospodarstvo vzpenjalo, če bo še več javnih uslužbencev na cesti.
Vizjak je prepričan v končni uspeh
Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je glede možnosti, da bo vlada že v sredo sprejela neusklajena predloga obeh ključnih reform, spomnil, da bodo pogajanja potekala, dokler reformi ne bosta dokončno sprejeti v DZ. Po dosedanjih odzivih se mu ne zdi, da bi bil zaradi vladnega sprejetja predlogov zakonov okrnjen pogajalski proces.
Gesto, da gredo na vlado z vmesnimi dosežki pogajanj, vidi celo kot dosežek za socialne partnerje, saj bi vlada tako sprejela tudi rešitve, ki so jih predlagali sindikati in delodajalci in jih v prvotnem osnutku ni bilo. Vizjak meni, da je usklajevanje reform na dobri poti. Razume pa pripombe, da reformi še nista usklajeni. A to ne pomeni, da ne bosta, pravi. Zato je prepričan v končni uspeh.
Janša: Slovenija je že na kritični točki
Srečanja se je udeležil tudi Janez Janša, ki je opozoril, da je položaj v državi resen, slabše od predvidenih pa so po njegovih besedah tudi nekatere napovedane okoliščine za naslednje leto. Tako obstajajo resne možnosti, da se bo svet soočil z rastjo cen energentov, kar bo vplivalo na življenjske stroške in dodatno poslabševalo gospodarske napovedi, je opozoril. Na drugi strani je po njegovih besedah dobra novica ta, da je glavni val krize, ki je grozil celo z razpadom EU, mimo.
Omenjeno zunanje okolje bo po besedah Janše v prihodnje za nas sicer pomembno, ne bo pa odločilno. Najbolj ključno je zato po njegovem mnenju to, kaj bomo sami naredili za izhod iz krize. Dodal je, da vedo, kaj je treba storiti, ti pogledi pa da so usklajeni tudi s predstavniki EU. Naštel je pet takšnih ukrepov: konsolidacijo javnih financ, sanacijo bančnega sistema, ureditev "kaosa" pri upravljanju z državnim premoženjem, vzdržnost pokojninskega sistema in prožno varnost na trgu dela.
Premier poudarja, da je Slovenija že na kritični točki. "Ura ni pet minut do dvanajstih, ura je dvanajst," je dejal. Tako po njegovem mnenju z ukrepi ni več mogoče odlašati, ampak jih je treba sprejeti do konca leta in barko naravnati "proti večjemu optimizmu". Prav tako opozarja, da je treba uresničiti vseh pet ukrepov. "Če enega ne naredimo, bomo imeli preluknjana jadra na barki, skozi katera bo veter uhajal," opozarja premier.
KOMENTARJI (1144)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.