Ko se bodo začele vojne za kruh in vodo, bo prepozno

"Naši poslanci delajo samo za 'svojo denarnico', ko pa bodo njihovi, prav tako kot naši otroci morali kupovati vodo za zagotavljanje najnujnejših življenjskih potreb, bodo s prstom kazali na druge," opozarja predsednik organizacije Alpe Adria Green (AAG) Vojko Bernard. Na poslance so naslovili javno zahtevo, s katero opozarjajo, da nas, če ne bomo kmalu našli ustrezne rešitve glede dobrega gospodarjenja s čisto pitno vodo, kmalu čaka "somrak človeštva", a odgovora z njihove strani še vedno niso prejeli. Kot opozarjajo, je razprav o tem, kako najti najboljšo rešitev, da čista pitna voda ostane dostopna vsem, veliko, zelo malo pa je konkretnih rešitev.

22. marec – svetovni dan voda

Namen svetovnega dne vode, ki ga zaznamujemo 22. marca, je opozoriti svetovno javnost na pomen sladke vode in zagovorništva dobrega gospodarjenja z njenimi zalogami. V zadnjih časih je vse več debat o tem, ali bomo v Sloveniji dostop do pitne vode omejili. Bomo prepustili, da gre v roke koncesionarjem, ali bomo poskrbeli, da bo pravica do pitne vode temeljna človekova pravica? 

Čista pitna voda bi morala biti zagotovljena in dostopna slehernemu državljanu. V AAG opozarjajo, da ni mogoče rešiti človeštva pred gotovim propadom, ko se bodo začele vojne za kruh in vodo, če se bodo vsi parlamenti in vlade obnašali do tega problema indiferentno. "Na poziv AAG nismo prejeli niti enega odgovora parlamentarnih političnih strank, ki smo jim ga poslali 15. marca. To je dokaz, da naši poslanci delajo samo za 'svojo denarnico'."

Prav tako v AAG dodajajo, da imamo v naši državi nameščenih le tretjino čistilnih naprav za čiščenje odpadnih vod, od teh pa 60 odstotkov ni dokončanih ali pa slabo delujejo. Inšpekcijske službe na področju onesnaževanja voda ne delujejo, edino takrat, ko jih v to prisilijo s pomočjo policije prebivalci, civilne iniciative in nevladne organizacije. "Nekaj podobnega je tudi pri zagotovitvi čiste pitne vode prebivalcem Slovenije. Že zdaj, ko so to večinoma javni vodovodi, so sistemi s strani javnih podjetij občin in države slabo vzdrževani, ko pa bodo te sisteme prevzeli koncesionarji, bo še slabše, saj bodo porabljeno vodo samo podražili, infrastruktura na tem področju pa bo začela še bolj propadati," opozarjajo v AAG. Dodajajo še: "Ko se bo to zgodilo, se bodo 'elegantno' umaknili." Bo to tista zdrava prihodnost naših otrok, za katero si prizadevamo?

Letošnji svetovni dan voda poteka pod geslom "Mednarodno leto sodelovanja pri gospodarjenju z vodami". Poudarek je na vodi kot viru življenja in na sodelovanju med vsemi udeleženci v družbi pri trajnostni rabi voda in upravljanju vodnih virov. Po ozemlju Slovenije se samo v rekah in potokih letno pretoči okoli 34 milijard kubičnih metrov vode, po skupni količini vode na prebivalca to skoraj štirikrat presega evropsko povprečje, kažejo podatki državnih statistikov. Čistost okolja se kaže tudi v kakovosti voda, saj je ta bistvena za zagotavljanje zdravega okolja in zdravja ljudi.

Investicije v varstvo okolja za tretjino manjše, izdatki pa večji

Zbornica komunalnega gospodarstva (ZKG) izraža podporo vsem aktivnostim, ki so usmerjene v skrbno ravnanje z vodo in vodnimi viri, ter opozarja, da je potreben aktivnejši pristop k reševanju te problematike. "Treba je zmanjšati onesnaževanje vodnih virov in vodnih izgub, kar je neločljivo povezano z več vlaganji ter prepotrebno obnovo komunalne infrastrukture na nacionalni ravni."

Glavni problem oskrbe s pitno vodo so vodne izgube, ki so posledica dotrajanih in zastarelih vodovodnih sistemov. Posamezne gospodarske javne službe so v zadnjih letih že veliko vložile v obnovo in nadgradnjo infrastrukture in tako vodne izgube celo prepolovile. Razpoložljiva sredstva za izgradnjo in obnovo komunalne infrastrukture pa so se v zadnjih letih občutno zmanjšala. Investicije za varstvo okolja so se zmanjšale kar za 31 odstotkov, medtem ko so izdatki zrasli za skoraj 10 odstotkov. Gospodarske javne službe takšnega bremena same ne bodo zmogle več nositi, opozarjajo na zbornici.

Skrb za vodo, pa čeprav je imamo dovolj, nam ne sme biti odveč

Agencija RS za okolje (Arso), ki skrbi za spremljanje in analiziranje količin in kakovosti voda v Sloveniji, opozarja, da nam skrb za vodo tudi v vodnati Sloveniji ne sme biti odveč. Po količini vode na prebivalca smo res visoko nad evropskim povprečjem, vendar je prostorska in časovna spremenljivost zelo velika. Hidrološki ekstremni dogodki (suše in poplave) so vse pogostejši in vse bolj izraziti, opozarjajo in dodajajo, da nam vsako novo onesnaženje vodnih virov zmanjšuje razpoložljive količine vode.

Ker kar velik del rečne vode priteče v Slovenijo iz sosednjih držav, iz naših povirij pa voda odteka drugam, si zdravo in varno življenje brez sodelovanja tudi s sosednjimi državami na področju voda ni mogoče predstavljati, opozarjajo na Arsu, kjer si z dobrim mednarodnim sodelovanjem, usklajevanjem in povezovanjem prizadevajo uresničiti cilj trajnostnega čezmejnega celovitega upravlja voda in zagotavljanja poplavne varnosti.

Voda je vir življenja in ne dobička

Ob svetovnem dnevu voda potekajo številne akcije po Sloveniji in svetu. Ena od akcij je potekala danes popoldan na Prešernovem trgu v Ljubljani. Z akcijo pod geslom "Voda je skupno dobro in ne blago" sporočajo Slovencem, da želi Evropska unija rešiti krizo in obvarovati finančne trge s privatizacijo skupnega. Kot vir dobička vidijo tudi vodo. Prodaja vodne infrastrukture in podeljevanje koncesij privatnim podjetjem se uveljavlja kot mehanizem reševanja zadolženih držav, privatizacija vode pa postaja pogoj odobritve novih posojil. Voda ne sme biti vir privatnega dobička, saj je vir življenja in osnovna človekova pravica.