Predstavniki mlekarn so na omenjeno ceno pristali potem, ko je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano za izvozne subvencije mlekarnam obljubilo dodatnih 125 milijonov tolarjev, s čimer bodo omenjene subvencije dosegle 1,425 milijarde tolarjev. Po podpisu dogovora so kmetje v Ljubljani že umaknili vse zapore, prav tako pa so se umikanili tudi izpred preostalih obratov Ljubljanskih mlekarn, ki so jih zablokirali v preteklih dveh dneh.
Sveže podpisana pogodba med Ljubljanskimi mlekarnami, sindikatom kmetov in Kmetijsko gozdarsko zbornico je bila sinoči med protestniki vroče iskan izdelek, v promet je šel hitreje kot mleko, ki so ga kmetje redkim ljubiteljem delili zastonj. Pogodba je bila prebrana do zadnje pike.
Ljubljanske mlekarne pa so ob protestih opozarjale na veliko škodo, ki nastaja v izvozu, kjer bi lahko izgubili težko pridobljene kupce. To bi po njihovem imelo dolgoročne posledice tudi za slovenskega kmeta, saj v Sloveniji pridelamo več mleka, kot ga potrošimo. Menijo, da lahko vse to pripelje tudi do takšnega ekonomskega položaja v mlekarnah, da bo tudi država težko sanirala nastalo škodo.
Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Franci But meni, da je zaplet pri dogovoru o odkupni ceni mleka194160pokazal na nujnost194160 refome sektorja mleka nujna. Slovenija bi morala po njegovem mnenju za mleko uvesti kvote. Celoten sektor mleka in mlečnih proizvodov je za to zrel in kvote bi bilo mogoče uvesti že z letom 2002, je prepričan But. Dodatno povečevati sredstva, namenjena za izvozne subvencije, namreč ni smiselno. Kar se tiče državnih pomoči, je namreč Slovenija prišla do zgornje meje, je menil But. Minister je slovenskim mlekarnam minuli petek obljubil 800 milijonov tolarjev pomoči, v nedeljo jim je ponudil še dodatnih 500 milijonov tolarjev, v ponedeljek pa še dodatnih 125 milijonov tolarjev. O tem bo, predvidoma v četrtek, odločala vlada. But je prepričan, da je čas za omejevanje proizvodnje, hkrati pa za postopno opuščanje izvoznih nadomestil in uporabo tega denarja kmetom na kravo molznico. To je edino smiselno, kmetom zagotavlja možnost preživetja, mlekarnam pa možnost normalnega delovanja trga.
Takoj po umiku delovnih strojev izpred mlekarne so se na pot odpravile prve cisterne. V Ljubljanskih mlekarnah ocenjujejo, da jih je kratki kmečki punt stal več kot 500 milijonov tolarjev. Spor okoli mleka še ni končan, zadnjo besedo o pomoči mlekarnam bo izrekla vlada na četrkovi seji. In čeprav že danes pijemo sorazmerno drago mleko v primerjavi z ostalo Evropo, nov dogovor med kmeti in mlekarji za potrošnike ne obeta nič dobrega. Kvečjemu višje cene mleka.
