Največ pozornosti v zadnjem času namreč premier posveča ureditvi odnosov s Hrvaško in predvsem sporazumu o meji ter poudarja, da sta s premierom Račanom praktično dnevno v stiku, saj je namen ta, da bi sporazum čimprej sprejeli in podpisali še v mesecu juliju.
Drnovšek upa, da bo hrvaška vlada dobila zaupnico pri glasovanju v naslednjih dneh in da bodo lahko z njo dokončali pogajanja, ki so v zadnjih mesecih potekala zelo intenzivno. V nasprotnem primeru bo po Drnovškovem mnenju celotna zadeva ponovno zamrznjena za nekaj časa.
Urejanje odnosov s Hrvaško pa bo, po Drnovškovem mnenju, preizkusni kamen tudi za domačo vladno koalicijo. Drnovšek računa, da bo koalicija sporazum podprla pričakuje pa tudi državotvorno držo opozicije ter poudarja, da koalicija ni v nikakršni krizi, vendar bo kljub temu eden izmed večjih preizkusov že paket sporazumov s Hrvaško, kjer bo mogoče preizkusiti delovanje koalicije in potem oceniti, kako uspešno in enotno deluje.
Premier Drnovšek je poudaril, da je rešitev odprtih vprašanj koristna za obe državi in da gre pri sporazumu o meji za zgodovinski korak. "Bilo je zelo veliko pogajanj, pogovorov, iskanja rešitev. Sedaj mislim, da smo našli nekaj, kar lahko vzdrži na obeh straneh. Najbrž tisti s skrajnimi stališči ne bodo nikoli zadovoljni, ampak večina državljanov bo," je prepričan premier Drnovšek. Drnovšek ni mogel povedati, kdaj bo o sporazumu o meji razpravljala slovenska vlada, saj še potekajo tehnična usklajevanja dokumenta. Pričakuje pa, da bo vladna koalicija sporazum podprla, o njem je bila obveščena, seznanjena je bila tudi o poteku dosedanjih pogajanj. Drnovšek pričakuje tudi državotvorno držo opozicije.194160
Premier je zanikal, da bi ratifikacija maloobmejnega sporazuma (SOPS), ki je uvrščen na junijsko sejo državnega zbora, čakala na ratifikacijo sporazuma o meji. Ratifikacija sporazuma o meji v juliji še ni možna. Priprava sporazuma o meji teče ves čas, premier Drnovšek in hrvaški kolega Ivica Račan pa sta dnevno v stiku. Namen je, da bi sporazum sprejeli in parafirali v juliju. Največ, kar Slovenija lahko stori v tem času, je sprejem sporazuma o meji na vladni ravni in predstavitev sporazuma pred odborom DZ za zunanjo politiko, je še pojasnil Drnovšek.
Drnovšek ugotavlja, da je v javnosti veliko ugibanj, zakaj še ni ratifikacije SOPS in zakaj se zadeva prelaga. Kot je zatrdil Drnovšek, želi vlada časovno uskladiti obravnavo maloobmejnega sporazuma v DZ in razpravo o vprašanju meje. Premier se je sicer strinjal, da sta SOPS in urejanje odnosov s Hrvaško pomemben preizkus za vladno koalicijo, še zlasti za SLS+SKD.
Hrvaški zunanji minister Tonino Picula pa je na današnji tiskovni konferenci v Zagrebu poudaril, da je prepričan, da odločitve Hrvaške in Mednarodnega sodišča ZN za vojne zločine na ozemlju nekdanje Jugoslavije v Haagu ter kriza, ki je v hrvaški vladi izbruhnila zaradi odločitve, da haaškemu sodišču predajo hrvaška generala, na noben način ne bodo vplivali na hitrost reševanja odprtih vprašanj med Hrvaško in Slovenijo. Po besedah hrvaškega zunanjega ministra je hitrost reševanja odprtih vprašanj med obema državama v prvi vrsti odvisna od resnosti dela pogajalskih in strokovnih skupin, ki po oceni Picule delujejo zelo uspešno. Zato lahko pričakujemo, da bo kmalu prišlo do določenih rezultatov, je sklenil Picula. Za katere rezultate naj bi šlo, pa Picula ni želel pojasniti.
Pomočnik zunanjega ministra Joško Paro je komentiral tudi navedbe hrvaškega tednika Globus, da bi Hrvaška in Slovenija do konca tega meseca lahko podpisali meddržavni sporazum o jedrski elektrarni Krško ter o meji na morju in kopnem. Dejal je, da bi bil pravi čudež, če do tega dogovora ne bi prišlo. Po njegovih besedah se strokovne skupine obeh držav že deset let ukvarjajo z reševanjem teh vprašanj, tako da bi bil pravi čudež, če v tednu dni ne bi zmogle doseči določenih dogovorov. Paro je poudaril, da je pravzaprav vse stvar političnega dogovora, in če je politični dogovor dosežen, je potem vse ostalo samo še tehnično vprašanje.
Globus je danes tudi zapisal, da naj bi Sloveniji pri razmejitvi v Piranskem zalivu pripadli dve tretjini, Hrvaški pa ena tretjina zaliva skupaj s tremi spornimi obmejnimi zaselki Mlini, Škodelini in Bužini, vendar pa je Paro je v predhodni izjavi za hrvaške medije te navedbe že zanikal.
Picula prav tako ni želel niti potrditi niti zanikati, ali se bo 20. julija, ko je predvideno parafiranje sporazuma o jedrski nuklearki Krško, sestal s slovenskim kolegom Dimitrijem Ruplom in ali bo morda takrat prišlo tudi do sestanka med obema premieroma, Janezom Drnovškom in Ivico Račanom. Kot je poudaril, obe strani Želita v kar najkrajšem času narediti kar največ, zato bi kakršnakoli izjava o morebitnem datumu sestanka s slovenskimi predstavniki, lahko tovrstno srečanje samo ogrozila.
