znanstveno odkritje

Piramide v BiH? 'Kjer so drugi videli hribe, sem jaz videl geometrijo'

Slabih 30 kilometrov pred Sarajevom se nahaja kraj Visoko. V mesto, ki je bilo pred vojno največji izvoznik tekstila in usnja v Jugoslaviji, se vsako leto zgrinja na deset tisoče turistov, med njimi največ Slovencev. Razlog? Da bi si ogledali bosanske piramide, ki naj bi imele zdravilno moč. Medtem ko stroka opozarja, da gre za prevaro in da so hribi povsem naravne geološke formacije, ki se jih človeška roka ni dotaknila, mož, ki jih je odkril, vztraja: ne verjamejo nam, ker na glavo postavljamo vse, kar so nas učili v šolah.

Kot dlan velika veverica, mala bodeča miška in riba z mehko glavo

Znanstveniki so v Peruju odkrili kar 27 novih živalskih vrst. Med njimi je tudi miška s plavalno kožico, miška, ki je po telescu posuta z bodečimi kocinami, nova vrsta pritlikave veverice, osem vrst rib, tri dvoživke in 10 vrst metuljev. Med ribami so kot najbolj zanimivo izpostavili primerek z "mehko glavo".

Med prejemniki Zoisovih in Puhovih nagrad Igor Akrapovič in Ivan Šprajc

V Cankarjevem domu so podelili 15 državnih nagrad za izjemne znanstvene in raziskovalne dosežke. Prejemnikom Zoisovih in Puhovih nagrad in priznanj ter ambasadorki znanosti je čestital tudi predsednik vlade Robert Golob, ki je poudaril pomen vlaganja v znanost in razvoj za družbeni napredek.

Neverjetno odkritje: arheologi našli pozabljeni mesti ob svilni poti

Arheologi so v gorah vzhodnega Uzbekistana prišli do čudovitega odkritja. Našli so namreč ostanke dveh srednjeveških mest, kar bi lahko bistveno vplivalo na naše razumevanje legendarne svilne poti, starodavne karavanske poti med Kitajsko in Rimom.

Kolumbija začela ekspedicijo 300 let potopljenega 'svetega grala brodolomov'

Kolumbija je sprožila začetno fazo podvodne ekspedicije. Z njo bodo raziskali špansko vojaško ladjo, ki je pred več kot 300 leti potonila v okolici Karibov in ki naj bi na sebi skrivala več milijard dolarjev vredne artefakte. Vendar pa spor o tem, komu pripada ta potopljeni zaklad, še zdaleč ni rešen.

Liu Songling, Slovenec, ki je postavljal temelje astronomiji

Ljubljano krasi nov spomenik, ki je posvečen avtorju enega največjih astronomskih inštrumentov na svetu – ekvatorialne obročaste krogle. Izjemen dosežek je delo slovenskega jezuita, matematika, kartografa in astronoma Ferdinanda A. von Hallersteina, ki je plemiško življenje zamenjal za učenjaško, se izšolal v Gradcu in na Dunaju, nato pa podal na dolgo in naporno potovanje na Daljni vzhod, kjer je zasedel pomembno mesto na kitajskem dvoru.

Rak želodca: če boste dobili vabilo na testiranje, se odzovite

6.000 pacientov ZD Ljubljana v starosti od 30–34 let bo dobilo vabilo za testiranje na bakterijo Heliobacter pylori. Gre za pilotno raziskavo, ki bo izvedena v šestih državah članicah EU. Skupaj z Mednarodno agencijo za raziskovanje raka (IARC) in drugimi strokovnjaki bodo na podlagi zaključkov pripravili priporočila za program primarne preventive raka želodca. Ker je bakterija H. pylori eden izmed nedvomnih povzročiteljev raka, sta testiranje in zdravljenje okužbe najboljši možni način, da preprečimo rakavo obolenje.

Kaj skriva 'zeleni dinozaver', ki je k nam prišel iz daljne Avstralije?

Julija je Botanični vrt v Ljubljani postal bogatejši za šest primerkov drevesa, za katerega so dolgo mislili, da je izumrlo skupaj z dinozavri. Gre za zelo redko in ogroženo drevesno vrsto, ki so jo leta 1994 po naključju odkrili v skritem kotičku avstralske divjine. Od 3700 botaničnih vrtov po svetu jih je bilo le 34 izbranih, da nudijo zatočišče temu živemu fosilu, Ljubljana pa je tako postala del svetovnega naravovarstvenega projekta.

Indijska raketa poletela proti Luni

Indija je uspešno izstrelila vesoljsko plovilo Čandrajan-3, s katerim namerava konec avgusta na površje Lune poslati lunarni rover. To je sicer že drugi indijski poskus pristanka na Luni, s katerim želi postati četrta država za ZDA, Rusijo in Kitajsko, ki bi ji to uspelo.

Na plažo naplavilo poginulo štirimetrsko kladvenico s 40 mladiči

Ekologi so pod drobnogled vzeli ostanke štirimetrske samice morskega psa, ki jo je skupaj s 40 mladiči naplavilo na plažo v zvezni državi Alabama. Raziskovalce odkritje istočasno žalosti ter jih navdaja z navdušenjem, saj bodo lahko podrobneje analizirali ostanke morskega psa. Po analizi pa bodo mladiče namenili v izobraževalne namene.

Vesoljski teleskop odkril šest velikih galaksij, ki so nastale po velikem poku

Vesoljski teleskop Jamesa Webba je odkril šest velikih galaksij, ki so nastale kmalu po velikem poku, je pokazala nova študija, ki je presenetila znanstvenike. Novoodkrite galaksije naj bi nastale s hitrostjo, ki ni v skladu z našim trenutnim razumevanjem vesolja.

V perujskem nacionalnem parku odkrili novo vrsto plazilca

Znanstveniki v perujskem nacionalnem parku Otishi, ki se nahaja na jugu države, so odkrili novo vrsto plazilca. Novi živalski vrsti so nadeli znanstveno ime proctoporus titans. Je temno sive barve z zlatimi pikami na glavi in bokih, živi pa v visokogorju Andov.

Na trasi drugega tira odkrili novo veliko jamo, globoko vsaj 130 metrov

Na trasi drugega tira pri Lokvi v občini Sežana so med deli odkrili novo veliko jamo, jamarji pa predvidevajo, da gre celo za večji jamski sistem. Kot je na svojem Facebook profilu zapisal jamar Jaka Jakofčič, so se ustavili v širokem breznu na globini 130 metrov, saj jim je za spust zmanjkalo vrvi, velik prepih pa nakazuje na obsežno najdbo.

Mikroplastiko odkrili tudi na Antarktiki

V snegu na Antarktiki so raziskovalci prvič odkrili prisotnost mikroplastike na tem kontinentu. Ta je bila prisotna v vseh 19 vzorcih, ki so jih zbrali širom celine, med njimi pa je bila najpogostejša PET plastika, ki se navadno uporablja za izdelovanje plastenk in oblačil.

Znanstveniki pomladili miši, cilj je doseči enako pri ljudeh

V laboratoriju molekularnega biologa Davida Sinclairja na ameriški harvardski medicinski fakulteti so stare miši spet postale mlade. Znanstveniku in njegovi ekipi je uspelo z beljakovinami, ki lahko odraslo celico spremenijo v matično, pomladiti starajoče celice miši v mlajšo različico samih sebe. Če bi metodo uporabili pri ljudeh, bi lahko spremenili potek staranja, živeli mlajši dlje časa in preložili ali se izognili boleznim, povezanim s starostjo, denimo Alzheimerjevi bolezni. "To je svet, ki prihaja. Verjamem, da smo našli glavno krmilno stikalo, način za previjanje ure nazaj," je napovedal Sinclair.

Še vedno nimamo podrobnega zemljevida možganov

60 let po prvem poletu človeka v vesolje znanstveniki sestavljajo zemljevide nevidne temne snovi v vesolju. Mars raziskujejo roboti, gradijo se lunarne vesoljske postaje, znanstveniki odkrivajo nove eksoplanete, fotografirali so črno luknjo, s tehnologijo prestopili meje Sončevega sistema ... Največja skrivnost pa še vedno ostaja organ, ki nam vsa ta odkritja omogoča: možgani. Če bi bili človeški možgani tako preprosti, da bi jih lahko razumeli, bi bili mi, ljudje, tako preprosti, da jih ne bi, je dejal fizik Emerson Pugh.

Nobelova nagrada za medicino: odkritje receptorjev za temperaturo in dotik

Letošnja Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino gre v roke ameriškemu fiziologu Davidu Juliusu in armensko-ameriškemu molekularnemu biologu Ardemu Patapoutianu za odkritje receptorjev za temperaturo in dotik, je sporočil švedski inštitut Karolinska, ki podeljuje nagrade. Zaradi njunega odkritja lahko denimo znanstveniki zdaj bolje razumejo, kako zaužitje čilija v možganih izzove signale za občutek vročine, čeprav čili ni vroč, ali pa zakaj mentol hladi, je pojasnil profesor Andraž Stožer. Odbor inštituta sicer letos ni imel lahkega dela pri navezovanju stika z obema znanstvenikoma. Uspelo mu je šele s pomočjo njunih sorodnikov.

V prvem ohranjenem ljubljanskem tisku najdeni slovnični popravki

Konec leta bo izšla knjiga Stati in obstati, monografija o prvih petdesetih slovenskih knjigah, ki predstavljajo ključni mejnik slovenskega jezika. Avtor Kozma Ahačič, slovenski jezikoslovec in literarni zgodovinar, je med pripravo zbirke naletel na zanimivo in pomembno odkritje. V enem od novoodkritih izvodov, delu Jesus Sirah, ki velja za prvi Dalmatinov prevod, je odkril rokopisne jezikovne popravke originala, ki so bili zapisani stoletje po izidu knjige, torej že v nekoliko sodobnejši slovenščini.

Novo odkritje: Ne zaradi ogroženosti, morske kače napadejo zaradi parjenja

Raziskovalci Organizacije za znanstvene in industrijske raziskave Commonwealtha so prišli so presenetljivih spoznanj, ki zadevajo napade morskih kač. Nekatere vrste kač sicer vsebujejo dovolj strupa, da bi z enim ugrizom ubile tri ljudi, a ugrizi so izjemno redki. Na splošno naj bi morske kače veljale za precej nežna bitja.

Pridite po brezplačna vzorčka izdelkov Clarins

Berlinski živalski vrt potrdil: starša polarne medvedke Herthe sta bila brat in sestra

Dve leti in pol stara polarna medvedka Hertha je 'plod' paritve med bratom in sestro – njena mama Tonja je namreč sestra samca Wolodje. A parjenje brata in sestre je pravzaprav bila 'uradniška' napaka. V moskovskem živalskem vrtu, od koder prihaja medvedkina mama, so nedavno ugotovili, da so pomotoma zamenjali njene identifikacijske podatke z veterinarskimi evidencami samičke, ki se je skotila dva dni pozneje. Hertha je kljub bližnjemu sorodstvenemu razmerju staršev zdrava medvedka, ki pa (vsaj v bližnji prihodnosti) ne bo primerna za nadaljnjo vzrejo – njena krvna linija je namreč v populaciji polarnih medvedov v ujetništvu zastopana precej bolj, kot so sprva mislili.

Mioni in standardni model: je na obzorju nova fizika?

"Moja prva reakcija je bila - noro!" pravi Gordan Krnjaic, teoretični fizik pri Fermilabu, o eksperimentu, v katerem so merili anomalni magnetni moment mionov - in ugotovili, da rezultatov ni možno razložiti z uporabno standardnega modela. "To je skoraj najboljši možni scenarij za raziskovalce, kot smo mi ... Morda gre celo za novo fiziko in ima posledice za prihodnje poskuse in možne povezave s temno snovjo," še pravi znanstvenik.

Naša znanstvenica v New Yorku: Zdrava kmečka pamet ne bo dovolj

Pomembno 'orožje' v boju proti epidemiji covida-19 so tudi znanstvenice. O pomembnosti njihove vloge so spregovorili na letošnji skupščini ZN, na kateri je sodelovala tudi slovenska znanstvenica Polona Šafarič Tepeš, ki si želi izboljšanja položaja žensk v tej panogi. Študije kažejo, "da bo od zagovora mojega doktorata moja karierna pot v primerjavi z moškimi kolegi mnogo težja". Seveda se nisva mogli izogniti razpravi o dvomih v znanost in cepljenje. "Zdrava kmečka pamet oziroma intuicija pri razumevanju delovanja cepiv, stranskih učinkov in njihove varnosti ne bo zadostovala."

Znanstveniki med testiranjem raka na prostati v grlu odkrili nov organ

Novo znanstveno odkritje. Nizozemski znanstveniki so znotraj nosnožrelnega predela odkrili nov niz žlez slinavk, kar bi lahko občutno pomagalo pri zdravljenju nekaterih vrst raka. Če bomo ugotovili, kako med radioterapijo ohraniti omenjene žleze, bodo bolniki imeli manj neželenih učinkov, pojasnjuje nizozemski onkolog.

Zakaj so vsi posavski, dolenjski in belokranjski spoti travmatični?

Ko Stalker zalezuje Cherie.

Ekipa znanstvenikov odkrila 'Ahilovo peto' koronavirusa

Hrvaški znanstvenik Ivan Đikić je med ekipo strokovnjakov, ki je v laboratoriju v Frankfurtu odkrila šibko točko novega koronavirusa. Revolucionarno odkritje bi lahko služilo izdelavi zdravila za okužbo, hkrati pa je izrednega pomena tudi za prihodnost. S tem bi lahko namreč že danes ustvarili ustrezno zaščito za morebitne prihajajoče nove pandemije koronavirusnih bolezni.

Kaj na cepivo proti novemu koronavirusu pravijo slovenski znanstveniki?

Klinično testiranje cepiva proti novemu koronavirusu, ki ga razvijajo znanstveniki v Oxfordu, prinaša spodbudne rezultate. Velika večina testiranih je razvila protitelesa. Evropska unija je že zakupila 300 milijonov odmerkov tega cepiva, ni pa še znano, koliko bi jih lahko prispelo v Slovenijo. Število odmerkov bo sprva omejeno, zato bodo morali pristojni sestaviti prioritetno listo cepljenja.

'Zanimajo nas mistika, džihad in kebab. To je izredno selektivno'

V drugem delu pogovora s Samijem Al-Daghistanijem, raziskovalcem islamskih študij, predavateljem in prevajalcem iz arabščine, smo se dotaknili sekularizma, islama, muslimanov in fenomena Rumija. "Današnji pogled na islam ostaja izredno evropocentričen in je v tem smislu napačen," je prepričan strokovnjak za islamske študije.

Na jugu Mehike odkrili največje in najstarejše majevske ostanke

Arheologi so v Tabascu na jugu Mehike odkrili najverjetneje največje in najstarejše doslej znane majevske ostanke. Gre za sklop 21 večjih in manjših obrednih centrov, ki tvorijo štirikotne platoje. Največji med najdenimi kompleksi je po prostornini celo večji od največje piramide v Egiptu.

Novo odkritje: matične celice so tudi v mišičnih kitah

Ameriški znanstveniki so ugotovili, da so tudi v kitah človeških mišic prisotne matične celice. Odkritje bi lahko omogočilo učinkovitejše zdravljenje kit, ki je sicer zelo boleče, dolgotrajno in zahteva celo operacijo.