zavržena hrana
Zakaj toliko hrane pristane v smeteh in kako to zmanjšati?
24. 04. 2025 19.16Medtem ko zaradi lakote trpi kar 733 milijonov ljudi po svetu, skoraj tretjina vse pridelane hrane konča v smeteh. V Sloveniji vsako leto nastane okoli 165 tisoč ton odpadne hrane, kar pomeni približno 78 kilogramov odvržene hrane na prebivalca. V domačih kuhinjah nastane kar polovica odpadne hrane, gostinstvo in strežba prispevata okoli tretjino vseh količin, sledita proizvodnja hrane in trgovina z živili. Slovenska družina povprečno na leto zavrže za kar 400 do 450 evrov hrane.
5 nasvetov za manj zavržene hrane in več prihrankov
21. 11. 2023 08.58Vsak Slovenec zavrže 72 kg hrane letno. Pred vami je 5 nasvetov, kako zmanjšati količino odpadne hrane doma.
Nagrade za šole, ki so znatno zmanjšale količino zavržene hrane
08. 06. 2024 19.45Medtem ko se nekateri pogovarjajo o tem, kako tržiti naše naravne lepote, mladi vse bolj razmišljajo o tem, kako te lepote ohraniti. Danes so se zbrale slovenske šole, ki so si za nalogo zadale, da bi v prihodnje bolj spoštovali hrano. Povprečen Slovenec naj bi vsako leto zavrgel kar 68 kilogramov hrane, šolarji pa so dokazali, da je to mogoče zmanjšati. Na nekaterih šolah so količino zavržene hrane zmanjšali kar za 90 odstotkov. In kako jim je uspelo?
Osnovnošolci proti zavrženi hrani: zavitek iz olupkov in njoki iz pire krompirja
09. 06. 2023 19.15Medtem ko so skorajda iz tedna v teden dražja tudi živila, povprečno slovensko gospodinjstvo na leto zavrže za kar 250 evrov hrane. V smeteh vsako leto konča kar 144 tisoč ton. Velik del zavržene hrane bi lahko uporabili. Denimo za zavitek iz jabolčnih olupkov, njoke iz ostankov pire krompirja ali mesne kroglice iz ostankov pečenega piščanca. To so recepti, ki so si jih zamislili osnovnošolci v okviru projekta Hrana ni za tjavendan.
Z Mini tovarno in ozaveščanjem do manj zavržene hrane
24. 04. 2023 13.20Vsak prebivalec Slovenije zavrže povprečno okoli 68 kilogramov hrane na leto. Zavržena hrana pa ne pomeni zgolj zapravljanja dragocenih virov, pač pa je tudi veliko breme za okolje, saj prispeva k povečanju izpustov toplogrednih plinov. Zato letos prvič zaznamujemo slovenski dan brez zavržene hrane. Osrednje poslanstvo tega dne je povabiti družine, posameznike, podjetja in druge ustanove tako v javni kot zasebni sferi k sodelovanju in zavezništvu za manj zavržene hrane.
Lani vsak Slovenec zavrgel več kot 250 obrokov ali 68 kilogramov hrane
27. 09. 2022 12.26Prebivalci Slovenije so lani zavrgli 143.254 ton hrane, kar je 0,2 odstotka manj kot leto prej. Prebivalec Slovenije je v povprečju zavrgel 68 kilogramov hrane, kar je enako kot leto prej. Nekaj več kot polovica odpadne hrane je nastala v gospodinjstvih.
Potrošniki prepuščeni na milost in nemilost naftnih trgovcev?
22. 06. 2022 06.00Kaj ob kaosu na bencinskih črpalkah, kjer tudi v torek ponekod ni bilo goriva, sploh preostane potrošniku? Ali jim sploh pripadajo kakšne pravice, če zaradi izpada goriva ne morejo na primer pravočasno v službo ali na sestanke? In kaj v Zvezi potrošnikov svetujejo pri nakupovanju hrane, ki je vse dražja? Potrošniki se namreč znova držimo za denarnice. S poskokom cen goriv lahko namreč pričakujemo, da bodo poskočile tudi cene hrane, če vlada ne bo ukrepala in našla kompromisa z avtoprevozniki.
Zavržena hrana je eden resnejših izzivov današnje družbe
19. 04. 2022 10.26Zavržena hrana je danes eden večjih globalnih izzivov, ki se je mnogi ne zavedajo, a s sabo nosi visoko finančno, etično in okoljsko ceno. Na svetovni ravni(1) se približno tretjina vse hrane, ki se proizvede za ljudi, zavrže, skupno število zavrženih živil na svetu pa je doseglo že 2,3 milijarde ton. Ogromno hrane, ki jo imamo v razvitih državah, zaradi različnih razlogov roma v smeti, še posebej v domačih gospodinjstvih, zato je čas, da skušamo temu narediti konec. Prav zato na pobudo Lidla Slovenija in programa Ekošola in s podporo partnerjev Ekologov brez meja, Zveze prijateljev mladine Slovenije, podjetja TAM-TAM že drugo leto zapored obeležujemo Slovenski dan brez zavržene hrane. Letošnjemu 2. slovenskemu dnevu brez zavržene hrane s sloganom »Nisem za stran, vzemi me v bran«, pridružil še projekt LIFE IP CARE4CLIMATE Ministrstva za okolje in prostor, častno pokroviteljstvo pa mu je izrekel tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor.
Največ odpadne hrane nastane v gospodinjstvih in gostinstvu. Kako bi stranke reševale ta izziv?
16. 04. 2022 12.53Od leta 2014, ko smo v Sloveniji začeli meriti količino odpadne hrane, je vsako leto zavržemo več. Lani smo tako zavrgli okoli 68 kilogramov hrane na prebivalca, kar je kilogram več kot leto poprej. Na kakšen način bi stranke ta trend spremenile in poskrbele, da bi čim manj hrane pristalo med odpadki?
Prebivalci Slovenije lani zavrgli še več hrane kot leto prej
27. 09. 2021 11.13Prebivalec Slovenije je lani zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane, kar je kilogram več kot leto prej. Več odpadne hrane je po podatkih statističnega urada nastalo tudi v gospodinjstvih in trgovini z živili, v proizvodnji hrane ter v gostinstvu in strežbi pa manj. Največ odpadne hrane je bilo predelane v bioplinarnah. Skupna količina v Sloveniji nastale odpadne hrane je bila lani 143.570 ton, kar je dva odstotka več kot leta 2019.
Dan brez zavržene hrane: Slovenci v povprečju zavržemo kar tretjino kupljene hrane
24. 04. 2021 08.28Ali se zavedate, da na leto v smeteh konča za več kot 200 evrov hrane, ki ste jo kupili? Denarja verjetno ne bi kar tako metali stran, zakaj se torej ne potrudimo, da bi tudi kruh, sadje in zelenjavo porabili, če smo ga že plačali, pridelovalci pa so vanje vložili delo in trud?
Odpadna hrana: povprečno gospodinjstvo v koš na leto 'odvrže' 336 evrov
29. 09. 2020 06.00Na globalni ravni zavržemo okoli 1,3 milijarde ton hrane, po drugi strani pa je vsak osmi prebivalec planeta lačen, vsak tretji pa trpi zaradi pomanjkanja hrane. V Sloveniji največ odpadne hrane prispevajo gospodinjstva, vsak Slovenec je leta 2018 namreč v povprečju zavrgel kar 24 kilogramov še užitne hrane. Več hrane pomeni tudi več toplogrednih plinov in s tem veliko obremenitev okolja. Kaj lahko ukrenemo sami? Zbrali smo nekaj nasvetov. Na mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane, ki ga obeležujemo prvič, imate tako edinstveno priložnost, da spremenite svoje navade in prispevate k bolj trajnostni družbi.
Tarantinov Bilo je nekoč ... v Hollywoodu pobral tri zlate globuse
06. 01. 2020 06.56V Los Angelesu je potekala že 77. podelitev filmskih in televizijskih nagrad zlati globus. Največ kipcev je domov odnesel film Quentina Tarantina Bilo je nekoč ... v Hollywoodu, ki je pobral tri zlate globuse v prestižnih kategorijah, praznih rok pa je ostal Martin Scorsese s filmom Irec.
Slovenec je lani zavrgel povprečno 68 kilogramov hrane
22. 10. 2019 12.32Kaj nam pove ta številka? Slovenci se, kot kaže, premalo trudimo, da bi manj hrane pristalo v smeteh. Stanje se je namreč poslabšalo – lani smo zavrgli štiri kilograme na prebivalca več kot leta 2017. Več kot polovica odpadne hrane je nastala v gospodinjstvih.
Mojčina izjava, ki je otroci ne bodo pozabili
03. 05. 2019 12.36V peti oddaji Mali šef Slovenije je žirantka Mojca Trnovec štiri male kuharje, ki so se potegovali za mesto v polfinalu šova, ob napovedi, kaj jih čaka v tokratnem izzivu, šokirala. Izjave verjetno še dolgo ne bodo pozabili.
Na vzhodu države se ljudje prehranjujejo bolj nezdravo
16. 10. 2018 06.00Raziskave so pokazale, da se povečuje delež ljudi, ki vsakodnevno uživajo zelenjavo in redno zajtrkujejo, zmanjšuje pa se delež prebivalcev, ki uživajo sladkane pijače. Več nezdravega prehranjevanja je na vzhodnem delu Slovenije, podobno temu se kažejo tudi velike regijske razlike v deležu čezmerno prehranjenih in debelih.
Bolnišnice letno zavržejo za vsaj 5.700 ton hrane, domovi za starejše pa vsaj 3.060 ton hrane
24. 10. 2017 14.54Na svetu proizvedemo štiri milijarde ton hrane, od tega je 1,3 milijarde ton zavržemo. Še bolj žalosten je podatek, da je vsak deveti Zemljan še vedno lačen. Ekologi brez meja so preverili, kako je z zavrženo hrano v javnih zavodih ter ugotovili, da imamo rezerve. In rešitev? Za zmanjšanje količine zavržene hrane so nujne sistemske rešitve, pa tudi večja občutljivost ljudi do hrane.
To pa je uspeh! Na eni od šol količino zavržene hrane zmanjšali za 90 odstotkov
09. 06. 2017 11.43V projektu za manj zavržene hrane je letos sodelovalo skoraj 6000 učencev in 240 učiteljev. Projekt je bil zelo uspešen, saj so učenci prve triade ene od osnovnih šol po treh tednih meritev količino zavržene hrane zmanjšali za kar 90 odstotkov.
Eden od ukrepov za manj zavržene in več donirane hrane je oprostitev plačila DDV
02. 03. 2017 14.25Vlada je sprejela predlog sprememb zakona o kmetijstvu, ki med drugim ureja doniranje hrane in ščiti potrošnike pred zavajanjem. Ena od ključnih novosti, ki bo zmanjšala količino zavržene hrane, je ta, da bo lahko donator za podarjeno hrano oproščen davka na dodano vrednost.
Osnovnošolci imajo za malico najraje pico, hot dog in burek
17. 06. 2016 10.3239 slovenskih šol in vrtcev je v enem šolskem letu zavrglo več kot 153 ton hrane. Prav zato se je 91 izobraževalnih zavodov vključilo v projekt, s katerim želijo zmanjšati količino hrane, ki jo zavržejo. A kadar imajo otroci za malico pico, je vedno hitro zmanjka.
Vsak vrže v smeti kar 72 kg hrane
18. 01. 2016 12.21Zavržena hrana pomeni nespoštljiv odnos do tistih, ki je nimajo dovolj, in če smo leta 2013 v Sloveniji zavrgli 149.000 ton hrane, to kaže, kako spoštljiv odnos imamo drug do drugega. Zato ravnajmo s hrano bolj spoštljivo in presežke namenimo tistim, ki je nimajo dovolj.
Vsak Slovenec na leto zavrže 82 kg hrane
25. 11. 2015 19.26V Sloveniji vsako leto v smeti zmečemo približno 168.000 ton hrane. V vrtcih in šolah za odvoz odpadne hrane porabijo skoraj 3 milijone evrov. Zato so na Ekošoli pripravili projekt "Hrana ni za tjavendan", v okviru katerega so se otroci, osnovnošolci in dijaki iz vse Slovenije lotili zmanjševanja količin zavržene hrane.
KOMENTAR: Boste vzeli rdečo ali modro tabletko?
23. 09. 2015 07.28Največ, kar vam lahko da televizija, je resnica. Resnica, ki ni vedno črna ali bela. Resnica, ki ne pomeni vreči skupaj dve različni mnenji in si s tem oprati roke. Resnica, ki je včasih preveč kompleksna, da bi jo stlačili v minuto ali dve, v deset ali petnajst minut.
Zelo uspešen projekt
10. 09. 2015 18.39Dobre novice prihajajo iz Velike Britanije. V vse več mestih večinoma mladi odpirajo restavracije, kjer kuhajo obroke iz ostankov. Zavrženo hrano večinoma dobivajo od lokalnih trgovcev, gostje restavracij pa plačajo toliko, kolikor jim pač dovoljujejo denarnice.
FOTO: Še kante imajo dovolj našega razmetavanja s hrano
17. 12. 2014 16.27V Ljubljani je potekala še ena od akcij proti prevelikim količinam zavržene hrane. Snaga je namreč več kot 50 zabojnikov za smeti opremila kot protestnike proti zavrženi hrani. Leta 2011 smo v Sloveniji zavrgli kar 82 kilogramov hrane na prebivalca.
Krivi smo sami: največ hrane konča v smeteh, ker smo je kupili preveč
16. 10. 2014 06.30V povprečnem evropskem gospodinjstvu letno vržemo stran za 250 evrov povsem uporabne hrane, država pa si z novimi ukrepi prizadeva, da bi ta hrana namesto na odpad raje prišla do humanitarnih organizacij in različnih ustanov.
Epilog: Zavržena hrana: Rešitve so mogoče, le stopiti je treba skupaj
25. 09. 2014 20.42Zakaj bi bila petina Slovencev lačnih, ko pa na leto v smeti zmečemo za 300 tisoč ton hrane? Po šokantnih posnetkih in podatkih o zavrženi hrani smo ugotovili, da so rešitve mogoče. Le stopiti je treba skupaj, pokazati dobro voljo, pa se začne obračati na boljše.
Hrana v smeteh? Žal je še kako res, razsežnosti si niti približno ne predstavljamo
18. 09. 2014 07.50Na eni strani milijarda lačnih, na drugi milijarda in pol tone hrane, kolikor jo vsako leto konča v smeteh. 37-letni aktivist Tristram Stuart se je temu odločil narediti konec in s svojim zgledom že spreminja svet.
Papež: Metati hrano stran je tako, kot bi jo kradli revnim
05. 06. 2013 08.14"Metati hrano v smeti je tako, kot bi jo kradli z mize tistih, ki so revni in lačni," se je ob svetovnem dnevu okolja odzval papež Frančišek. "Zaradi potrošništva smo postali neobčutljivi na kupe hrane, ki jih dnevno odvržemo med smeti."
Ob milijardi lačnih zavržene kar 1,3 milijarde ton hrane
15. 10. 2011 06.30Razviti svet se spopada z nezdravimi prehranjevalnimi navadami ljudi in s tem povezano posledično rastjo kroničnih nenalezljivih bolezni. Tako je tudi v Sloveniji, kjer zaužijemo premajhne količine sadja, predvsem pa zelenjave.
