zalivska vojna
Bi ZDA res tvegale 'nuklearni armagedon' zaradi ene od baltskih držav?
09. 03. 2025 08.49Združene države Amerike so so iz regionalne sile v 19. stoletju povzpele do statusa svetovne supersile, in to po zaslugi vključitve v dva velika konflikta na evropskem kontinentu. Po drugi svetovni vojni so oblikovale splet formalnih in neformalnih zavezništev z državami na različnih celinah, najpomembnejša pa je zveza Nato, ustanovljena 4. aprila 1949, zaradi nevarnosti velike vojne s takratno ideološko nasprotnico Sovjetsko zvezo. Toda zavezništvo se je pogosto znašlo v vlogi orodja za udejanjanje interesov najmočnejše članice. Famozni 5. člen pa je bil aktiviran zgolj enkrat – ob terorističnem napadu 11. septembra 2001. Bi ZDA torej res priskočile na pomoč napadeni članici, denimo Litvi ali Estoniji?
Papež kritičen do Izraela: 'Skrbno je treba raziskati dogajanje v Gazi'
18. 11. 2024 15.27Papež Frančišek je od začetka vojne v Gazi najostreje kritiziral izraelsko vojsko in pozval k "preučevanju domnevnega genocida". Na njegove kritike so se odzvali tudi v Izraelu in sporočili, da je 7. oktobra 2023 genocid na njihovem ozemlju izvedel Hamas, zato je "Izrael uveljavil pravico do samoobrambe".
Ukrajina razkrila identiteto 'duha iz Vinice'
15. 10. 2022 08.23Po tem ko so se davi po Ukrajini znova oglasile sirene, ki opozarjajo na možnost ruskih zračnih napadov, so ZDA napovedale novo pošiljko vojaške pomoči v skupni vrednosti 725 milijonov dolarjev (okoli 745 milijonov evrov). Ta vključuje raketne sisteme himars, strelivo, oklepna vozila in medicinski material, so sporočili iz Pentagona. Ukrajini bo na pomoč priskočila tudi Savdska Arabija, ki je obljubila 410 milijonov evrov humanitarne pomoči. Ruske sile so ponoči nadaljevale obstreljevanje v več ukrajinskih regijah, prav tako pa naj bi bilo tarča napada tudi naftno skladišče v ruski regiji Belgord.
Zakaj napada na Dunaju niso uspeli preprečiti in kdo stoji za njim?
03. 11. 2020 17.04Teroristični napadi v Evropi po letu 2000 niso bili izjema. Od Madrida, Londona, pa kasneje z vzponom Islamske države še Pariz, Nemčija in zdaj tudi Dunaj. V večini primerov je šlo za organizirane napade, dogovorjene v naprej, vprašanje pa seveda je, zakaj jih niso preprečili? Kje so varnostne službe zatajile? Od kod prihajajo bodoči teroristi in kako je na napad vplivala ravno pandemija covida-19?
Vojna in nemir: na desettisoče mrtvih in na milijone razseljenih v letu 2019
02. 01. 2020 09.18Vojaškim konfliktom po svetu se ponavadi namenja pozornost ob njihovem izbruhu, nato pa, ko ti postanejo zapleteni, dolgotrajni in krvavi, interes, še posebej, ko gre za od zahodnega sveta oddaljene spopade, hitro upade. Daleč od naših oči torej potekajo vojne, ki so v letošnjem letu terjale najmanj 103 tisoč smrtnih žrtev. Gre sicer za manjšo številko kot leta 2018.
Ko skorumpiranost postane vir šal: 'Trump je vse življenje delal, da je postal milijonar, tukaj pa te izvolijo v parlament pa si zmagal'
12. 05. 2018 07.29Irak, od dolgotranje vojne in razprtij med šiiti in suniti utrujena država, bo dobila novo oblast, od katere bo v veliki meri odvisno, ali bo prihodnost države varna in stabilna. Na parlamentarnih volitvah se za 320 poslanskih mest poteguje okoli 7000 kandidatov. Boj za oblast se bije med petimi šiitskimi strankami, tudi med aktualnim in nekdanjim predsednikom vlade, v ozadju pa so tudi interesi zunanjih sil, kot sta ZDA in Iran.
Posledica vojn v Iraku: rojevajo se otroci z organi izven telesa, dvema glavama in enim očesom
04. 10. 2014 07.05Vojaška posredovanja v Iraku imajo za tamkajšnje prebivalce visoko ceno. Oblasti beležijo hitro rast števila primerov raka in vse več otrok, ki se rodijo s hudimi telesnimi okvarami.
Saleh izgubil oblast, a dobil imuniteto
23. 11. 2011 17.26Odstopil je jemenski predsednik Ali Abdulah Saleh. V Savdski Arabiji je podpisal pobudo koalicije zalivskih držav, v okviru katere je oblast predal dosedanjemu podpredsedniku. Saleh je najrevnejši arabski državi vladal 33 let.
FOTO in VIDEO: 'Letimo zelo, zelo nizko. Letimo veliko prenizko'
11. 09. 2011 06.0011. septembra 2001 je praktično ves svet v živo spremljal teroristične napade, ki so spremenili svet. Vendar pa se 10 let pozneje zdi, da se je svet spremenil bolj zaradi silovitega odziva ZDA. In to nikakor ne na boljše ali v smeri večje varnosti.
20 let od začetka prve zalivske vojne
02. 08. 2010 21.34Mineva 20 let od začetka prve zalivske vojne, od iraške invazije na Kuvajt, ki se je končala s pomočjo ZDA, pod vodstvom Georgea Busha starejšega. To je bila tudi prva vojna, neposredno predvajana po televiziji.
Svetovna nagrada Ibrahimu Ferreru
02. 02. 2004 00.00Veteran kubanske glasbe Ibrahim Ferrer je bil na podelitvi svetovnih glasbenih nagrad v znanem londonskem klubu Ronniea Scotta proglašen za najboljšega ameriškega izvajalca.
Zalivski sindrom: Kriva tajna cepiva
12. 01. 2004 00.00Preiskava vojaških zdravstvenih oblasti je pokazala, da so za težave britanskega veterana prve zalivske vojne kriva neznana cepiva.
Vojne v Iraku še ni konec
13. 06. 2003 00.00V silovitih spopadih med ameriškimi silami in Huseinovimi privrženci je bilo po ameriških trditvah ubitih okoli sto Iračanov. Neodvisni strokovnjaki pa so potrdili, da je med ameriško-britansko vojaško operacijo v Iraku umrlo od 5000 do 7000 civilistov.
ZDA kritične do Annana
25. 04. 2003 00.00Potem ko je generalni sekretar OZN Kofi Annan pred Komisijo za človekove pravice v Ženevi ameriško in britansko vojsko v Iraku označil za okupacijske sile, so ga številni ameriški politični komentatorji ostro kritizirali. Varnostni svet pa je do 3. junija podaljšal veljavnost programa "nafta za hrano".
Začetek vojne 13. marca?
06. 03. 2003 00.00Ameriški predsednik George Bush se je v Beli hiši sestal s svojimi vojaškimi svetovalci. Vojaški strategi naj bi pripravljali načrte za kratko in bliskovito akcijo v Iraku, med možnimi datumi začetka napada pa nekateri britanski mediji navajajo 13. marec.
Blix in El Baradej: Irak mora storiti več
27. 01. 2003 00.00Mohamed El Baradej in Hans Blix, voditelja inšpekcij v Iraku, sta v poročilu varnostnemu svetu poudarila, da Bagdad še ni odgovoril na nekaj vprašanj, zavzemata pa se za nadaljevanje inšpekcij. Že prej pa so njihovo delo podprli zunanji ministri EU ter pozvali Irak k aktivnejšemu sodelovanju.
Francija za spremenjeno resolucijo
25. 10. 2002 00.00Francija je članicam Varnostnega sveta ZN predložila preoblikovan predlog resolucije o razorožitvi Iraka. Gre za besedilo, ki temelji na predlogu ZDA, z nekaterimi spremenjenimi deli ameriškega predloga resolucije.
Cheney za čimprejšnji napad
27. 08. 2002 00.00Ameriški podpredsednik Dick Cheney je v govoru veteranom v Tennesseeju poudaril, da bi bilo čakanje v zvezi z napadom na Irak uničujoče za ZDA in številne druge države. Ponovno ameriško rožljanje z orožjem pa je naletelo na kritike arabskih držav ter Belgije in Kitajske.
Bush odločen zrušiti iraški režim
04. 08. 2002 00.00Dva dni zatem, ko je Irak izrazil pripravljenost za obnovitev pogovorov o možnosti vrnitve mednarodnih inšpektorjev za razorožitev v Irak, je ameriški predsednik George Bush zatrdil, da se v odnosu ZDA do Iraka ni nič spremenilo. Možnost, da bi v kratkem obiskal Irak, pa je zavrnil tudi vodja inšpektorjev.
Irak: (Z)nova ameriška tarča
05. 03. 2002 00.00V zadnjem času je pod ameriški drobnogled padel Irak, ki ima vse značilnosti potencialne tarče boja proti terorizmu. Ameriška obveščevalna služba, s pomočjo Iraškega nacionalnega kongresa, že več mesecev išče povezavo med Sadamom Husseinom in Al Kaedinimi člani.
Vlada ZDA priznala povezavo
11. 12. 2001 00.00Ameriško ministrstvo za vojne veterane je priznalo, da imajo ameriški vojaki, ki so sodelovali v zalivski vojni leta 1991, dvakrat več možnosti, da zbolijo za boleznijo živčevja ALS, amiotrofično lateralno sklerozo, kot pa tisti, ki niso sodelovali v tej vojni.
Odškodnine zalivske vojne
04. 12. 2001 00.00Sprejeti proračun med drugim vključuje tudi postavko Ministrstva za zunanje zadeve, ki določa izplačilo odškodnin žrtvam zalivske vojne.
Na obzorju nova zalivska vojna?
17. 09. 2000 00.00Irak je danes znova obtožil Kuvajt, da na naftnih poljih ob meji med državama krade nafto, in sicer dnevno več kot 300.000 sodčkov nafte. Kuvajtski obrambni minister Salem al-Sabah je danes že opozoril Irak, da bo drago plačal morebitni novi poskus izvedbe "vojne norosti" proti Kuvajtu. Dodal je, da so sedanje razmere drugačne od tistih leta 1990 in da je Kuvajt uvedel ustrezne varnostne ukrepe.
Deseta obletnica zasedbe Kuvajta
31. 07. 2000 12.22V sredo, 2. avgusta, bo minilo natanko deset let od vdora iraških sil v Kuvajt in kasneje njegove zasedbe, zaradi katere se je leta 1991 začel drugi vojaški spopad po drugi svetovni vojni, ki so ga zagovarjali Združeni narodi - Zalivska vojna. Varnostni svet Združenih narodov je 6. avgusta na izredni nočni seji sprejel resolucijo št. 660, v kateri je od Iraka zahteval takojšen in brezpogojen umik iz Kuvajta, obenem pa se je odločil za trgovinski, finančni in vojaški bojkot Iraka. Takratni ameriški predsednik George Bush je odredil zamrznitev celotnega iraškega in kuvajtskega premoženja, Irak pa je v odgovor prekinil izplačilo dolgov ZDA. Zavezniške sile so 17. januarja leta 1991 začele vojaški napad na Irak, zalivsko vojno, ki se je končala šest tednov kasneje, 28. februarja, s porazom Iraka. S tem se je končalo tudi sedemmesečna iraška okupacija Kuvajta.
V Linzu se pričenja festival računalniške umetnosti Ars Electronica
08. 09. 1998 14.25Letošnji festival računalniške umetnosti Ars electronica, ki se začenja nocoj v Linzu, bo potekal z geslom Informacija naredi vojno. Na festivalu, ki bo trajal do sobote, bodo največ pozornosti namenili vse večjemu pomenu informacije kot strateškega orožja, ki ga je moč uporabljati tako v finančnem svetu kot v oboroženih konfliktih, kot je bila denimo zalivska vojna. Na slovesnosti v sredo bodo podelili nagrade za interaktivno umetnost; skupna vrednost nagrad znaša 1,35 milijona šilingov oziroma približno 200.000 nemških mark. Festival Ars electronica je po podatkih organizatorjev največji festival računalniške umetnosti na svetu.