zadolženost občin

So Ptujčani najmanj plačani med mestnimi občani?

18. 11. 2022 14.45

Včeraj so se v 24UR Zvečer soočili ptujski kandidati za župane: aktualna županja in kandidatka SD Nuška Gajšek, Franjo Rozman iz SDS, Andrej Čuš, skupina volivcev in Lista Andreja Čuša in Štefan Petek iz Gibanja Svoboda. Je na Ptuju najnižja povprečna plača med mestnimi občinami? Ali mladi s Ptuja odhajajo? Je bil Ptuj v preteklosti bolj zadolžen?

Kdaj bo Ptuj nehal 'smrdeti' in kakšno vodo pijejo občani?

17. 11. 2022 22.29

Kampanja za tokratne lokalne volitve je na ciljni ravnini, tokrat pa smo soočili kandidate za župane Mestne občine Ptuj. Naj krmilo občine še naprej upravlja zdajšnja županja ali je čas za spremembe? Kako oblast spremeni ljudi, kako bi znižali visoko zadolženost občine in kako bodo v občino privabili in v njej zagotovili dostojno življenje mladim?

Gornji Petrovci najbolj zadolženi med občinami, med mestnimi vodi prestolnica

27. 10. 2022 06.00

Občina Gornji Petrovci okoli deset let zaseda prvo stopničko zadolženih občin. Zadolžena je za 2.801 evra na prebivalca, slovensko povprečje pa je 511 evrov. Med dvanajstimi mestnimi občinami v dolgovih prednjači Ljubljana. Brez dolga je trenutno le 12 od 212 občin.

918 evrov dolga za vsakega Koprčana

05. 11. 2018 13.00

Najbolj zadolžena med vsemi je občina Gorji Petrovci, 1.847 evrov dolga za vsakega občana. Najbolj zadolženi med mestnimi občinami, Kopru, sledi glavno mesto, s 624 evri na prebivalca, tretja po zadolženosti od mestnih občin je Velenje, kjer znaša dolg na občana 590 evrov.

Je spoštovanje zakonodaje res dosežek?

09. 05. 2018 06.00

Zadolževanje občin ureja Zakon o financiranju občin: ob nekaterih izjemah določa, da letna anuiteta za odplačilo dolga ne sme presegati osmih odstotkov občinskega proračuna.

Župani, ki bi radi postali poslanci

07. 05. 2018 06.00

Na prihajajočih parlamentarnih volitvah se bo za mesto v parlamentu potegovalo tudi devet aktualnih županov.

Vraničar Ermanova uspešno pred matičnim odborom za finance

07. 09. 2016 21.17

Odbor DZ za finance in monetarno politiko je predstavitev kandidatke za finančno ministrico Mateje Vraničar Erman ocenil za ustrezno. Vraničarjeva bo na tem položaju nasledila Dušana Mramorja, ki je julija nepričakovano odstopil.

Vlada obiskala Podravje, a ni dajala velikih obljub

09. 03. 2016 11.07

Vlada na čelu s premierjem Mirom Cerarjem je obiskala Podravje, za razliko od prejšnje vlade pa ni dajala obljub, ki jih ni mogoče uresničiti. Med drugim je napovedala razpise za več kot deset milijonov evrov za projekte iz regije ter skorajšnjo izbiro dolgoročnega upravljavca mariborskega letališča in zagon dispečerskega centra v Mariboru.

Največji skupni dolg ima Ljubljana, dolg glede na prebivalca pa je najvišji v Gornjih Petrovcih

01. 10. 2014 12.40

Vsak občan je zadolžen že za 410 evrov. Največji skupni dolg ima Ljubljana, saj je zadolžena za nekaj manj kot 205 milijonov evrov. Če primerjamo zadolženost občin glede na število njihovih prebivalcev, pa vodi občina Gornji Petrovci. 22 občin ni zadolženih.

Nova Slovenija

16. 06. 2014 06.00

V Novi Sloveniji pred tokratnimi volitvami stavijo predvsem na obsežen gospodarski program, ki bi naj prinesel nova delovna mesta in investicijam naklonjeno Slovenijo, ki bi podjetniški duh manj dušila s pretirano birokracijo.

13 pogledov na Ljubljano

02. 10. 2010 08.34

Županski kandidati v Ljubljani so razložili, kateri so po njihovem mnenju glavni problemi v mestu, katere so tri ključne točke njihovega programa ter ali podpirajo združljivost županske in poslanske funkcije.

Zgolj 47 občin ni zadolženih

15. 10. 2009 17.04

Vlada je obravnavala poročilo o zadolženosti občin. Okoli 163 občin ima vsaj eno obveznost iz naslova zadolžitev. Računsko sodišče je že večkrat poudarilo, da so občine prezadolžene.

Bajuk zavrača očitke

13. 12. 2005 11.06

Leto 2006 se bo zadolženost povečala na 29,6 odstotka BDP, kar je še vedno manj od predvidevanj prejšnje vlade.

Javni dolg Brazilije vedno višji

01. 03. 1998 10.16

Brazilski javni dolg se je po letu 1995, ko je oblast prevzel predsednik Fernando Cardoso, podvojil. Kot so poročali brazilski mediji, ki se sklicujejo na uradne vire, so se dolgovi države, provinc, občin in državnih podjetij med 1. januarjem 1995 in 31. decembrom 1997 povečali s 153,16 milijarde na 306,49 milijarde kruzeirov. Skupna zadolženost tako znaša že 34 odstotkov bruto domačega proizvoda Brazilije. Kot glavni razlog nagle rasti zadolževanja države navajajo visoko raven obrestnih mer. Brazilska vlada je namreč po t.i. mehiški krizi leta 1995 močno zvišala obrestne mere, da bi preprečila odliv kapitala.