zaščita žvižgačev
Pri obravnavi psihopatov zaostajamo za EU, korak bo lovil nov inštitut
24. 01. 2025 16.11V Sloveniji približno 15.000 ljudi ustreza kliničnim kriterijem psihopatske osebnostne motnje, medtem ko ima vsaj desetkrat toliko posameznikov subklinično psihopatsko strukturo. Ti posamezniki s svojim vedenjem povzročajo znatne družbene in gospodarske posledice. Slovenija pri prepoznavanju in obravnavi teh motenj zaostaja za drugimi državami EU, zato je zdaj zaživel Inštitut za znanstveno proučevanje in raziskovanje psihopatije (IPSIH), katerega naloga je ozaveščanje o simptomih in vplivu psihopatije na posameznika in družbo.
Kače v poslovnih oblačilih: trpinčenje sodelavcev in milijarda evrov gospodarske škode
15. 12. 2024 06.00Psihopati na delovnem mestu lahko destabilizirajo celotne organizacije, povzročajo mobing, agresivno vedenje in uničujejo karierne poti sodelavcev. To vodi v absentizem, izgorelost in zmanjšano učinkovitost, kar povzroča visoko gospodarsko škodo, izpostavljata dr. Andreja Pšeničny in dr. Leonida Zalokar. V Sloveniji naj bi psihopati v gospodarstvu in javni upravi povzročili letno milijardo evrov škode, predvsem zaradi korupcije in finančnega kriminala, izpostavlja dr. Pšeničny.
Iskani ubežnik ameriške DEA Mihael Karner bo predaval slovenskim organom pregona
03. 11. 2022 17.24V začetku naslednjega tedna podjetje Tax-Fin-Lex, ki na istoimenskem portalu za plačilo nudi dostop do slovenske zakonodaje in sodne prakse, organizira šesto konferenco o poslovni forenziki. Na njem bo na mesto predavateljev stopilo več na tem področju uveljavljenih imen, med njimi Goran Klemenčič, Ivan Simič in Boštjan Koritnik. A kot je prvi poročal Reporter, na seznamu govornikov najdemo tudi Mihaela Karnerja, ki je že deset let del seznama iskanih ubežnikov ameriškega urada za boj proti prepovedanim drogam (DEA). Zakaj se je podjetje odločilo, da iskanemu ubežniku ponudi prostor med ostalimi govorniki?
Vlada sprejela predlog zakona o zaščiti žvižgačev
19. 10. 2022 15.22Vlada je sprejela predlog zakona o zaščiti prijaviteljev ali t. i. žvižgačev, s katerim ureja področje varstva prijaviteljev kršitev predpisov v delovnem okolju, tako v javnem kot v zasebnem sektorju. Tako želijo okrepiti zavedanje, da potrebujemo odgovorne posameznike, ki se izpostavijo in opozorijo na kršitve, je dejala pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan.
Slovenija zdrsnila na indeksu zaznave korupcije: 'Padec zbuja skrb'
25. 01. 2022 06.22Slovenija je na Indeksu zaznave korupcije Transparency International - Corruption Perception Index (CPI 2021) dosegla 41. mesto z oceno 57. Slovenija je tako izgubila tri točke in se je še dodatno oddaljila od povprečja EU in OECD. Mednarodni inštitut za demokracijo in volilno pomoč (IDEA) je v zadnjem poročilu posebej izpostavil zdrs demokracije v Sloveniji.
Petkovi protestniki vztrajajo, da so nenasilni protesti legitimni
08. 10. 2021 21.14Petkovi kolesarji so prepričani, da je pravica do nenasilnega protesta in izražanja mnenja ustavno zagotovljena. Zato so se – tako kot že 76 petkov pred tem – podali na ljubljanske ulice. Vztrajajo, da vlada ne sme izvajati politično motivirane represije nad nenasilnimi protestnicami in protestniki. Tokrat so na Trgu republike izpostavili pomen pravne države, vladavine prava in človekovih pravic. Protest je minil mirno.
Za boj proti korupciji je nujna zaščita žvižgačev
23. 06. 2021 10.56Ob svetovnem dnevu žvižgačev Transparency International Slovenia znova opozarja na nujnost zaščite posameznikov, ki v javnem interesu prijavljajo sume nepravilnosti. Žvižgači po vsem svetu, tudi v Evropi in Sloveniji, z razkritji sumov korupcije, nesmotrne porabe javnega denarja, nepravilnosti v javnem zdravstvu in pri varovanju okolja namreč rešujejo življenja in milijarde evrov.
Vprašani v Sloveniji pogosteje plačali podkupnino za javne storitve
15. 06. 2021 08.06Več kot polovica vprašanih v raziskavi Svetovni barometer korupcije meni, da se je korupcija v Sloveniji v zadnjem letu povečala. V Sloveniji je za dostop do javnih storitev podkupnino plačalo 4,1 odstotka vprašanih, povprečje v EU je sedem odstotkov. A kot opozarjajo v TI Slovenija, gre pri tem za porast, ki je zaskrbljujoč.
Leto dni od razkritja: grožnje, zasledovanje, prisluhi. Kaj počne Ivan Gale?
06. 04. 2021 20.57Življenje Ivana Galeta, slovenskega žvižgača, je bilo zadnje leto vse prej kot mirno. A ko ga povabijo pred kamero, je miren in sproščen. Govori zbrano. Ne z gestami ne s tonom glasu ne pokaže, kakšno leto je za njim in kaj vse je preživel. Da so mu grozili, verjetno sledili, da je v enem letu postal popolnoma drug človek.
KOMENTAR: Varovanje vira je samoumevno
09. 10. 2019 15.48Julian Assange, Chelsea Manning, Edward Snowden, imena, ki verjetno najprej pridejo na misel, ko govorimo o najbolj znanih žvižgačih našega časa. Zato je prav, da omenimo vsaj še nekaj izjemno pomembnih žvižgačev, ki pa so morda že nekoliko manj prisotni v našem kolektivnem spominu. Jeffrey Wigand, Florence Hartmann, James Wasserstrom, Ankica Lepej. Poglejmo, kaj so si upali.
Evropski parlament za zaščito žvižgačev z novo direktivo
16. 04. 2019 16.58Evropski parlament je potrdil pravila, ki bodo zaščitila žvižgače znotraj EU pri poročanju o škandalih, povezanih z davčnimi utajami, zlorabami osebnih podatkov, korupciji, spornih javnih naročilih in podobnih problemih, ki so v javnem interesu. Nova pravila morajo sicer potrditi še države članice.
Kako bi lahko pri nas uredili zaščito žvižgačev?
08. 12. 2018 11.33S korupcijami samo v EU letno izgubimo stotine milijard evrov. Ste bili tudi vi priča nepravilnostim, celo kršitvam zakona v podjetju ali organizaciji, kjer delate, pa si zaradi posledic niste upali spregovoriti? Tretjina tistih, ki poročajo o napačnem ravnanju, namreč izkusi maščevanje, kot je izguba službe ali ugleda, ugotavljajo v Uniji. Zato predlagajo, da tako imenovani žvižgači ne bi smeli biti kaznovani zaradi razkritja nezakonitega ravnanja.