vzajemni skladi

Enostavno investiranje za vse – kjerkoli in kadarkoli

Svet investiranja v vzajemne sklade in trgovanje s finančnimi instrumenti je lahko privlačen, a zaradi nepoznavanja lahko pri ljudeh povzroča po eni strani lahkomiselnost glede hitrih zaslužkov, po drugi pa negotovost in strah pred izgubo prihrankov. Kako narediti prvi korak, katero dokumentacijo urediti in, predvsem, kako prepoznati "pravi trenutek", ko postane investiranje osebna odločitev?

Ljudske obveznice in slovenski varčevalci: Kdo naj jih kupi, kakšen je donos?

Državljanom bodo znova na voljo ljudske obveznice. Nakup ljudske obveznice je smiseln za tiste, ki se zavedajo pomena varčevanja, a so tveganju iz takih ali drugačnih razlogov nenaklonjeni, pojasnjuje dr. Aljoša Valentinčič iz Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani. Takšen primer je denimo varčevalec, ki ima le še nekaj let do upokojitve in nima časa nadomestiti morebitnih izgub na trgu. Mladi pa naj pred tem razmislijo o kakšni bolj tvegani naložbi, svetuje. Glede varnosti obveznic v primerjavi z bančnim depozitom bistvene razlike za povprečnega varčevalca ni, pravi.

Zakaj je pri investiranju dobro upoštevati vidike trajnosti?

V sodobnem svetu je trajnost postala ključni element poslovanja.

Digitalno in enostavno investiranje – kjerkoli in kadarkoli

Svet investiranja v vzajemne sklade in trgovanja s finančnimi instrumenti je za marsikoga privlačen, a še zmeraj neznan.

Kako začeti varčevati in graditi svoje premoženje?

Skoraj gotovo med nami ni nobenega, ki si ne bi želel varne finančne prihodnosti. Da bi čez pet, deset, dvajset let lahko uresničili svoje želje in živeli čim bolj brezskrbno, varčujemo. Tako ali drugače. Ampak kako lahko varčujemo tako, da iz svojih prihrankov naredimo največ?

V kakšnem svetu želite živeti?

Prihodnost je lahko le trajnostna. Trajnostni razvoj, h kateremu stremimo, zahteva, da z odločitvami in sprejemanjem odgovornosti vsi sooblikujemo prihodnost.

Oplemenitite svoje prihranke in investirajte v svojo prihodnost

Gospodarska kriminalka o tem, kako ohraniti obraz pred svojim občinstvom in hkrati zadovoljiti interese

Terme Čatež so bile v času prve vlade Janeza Janše eno tistih podjetij, po katerih so prste stegovali tajkuni - gospodarstveniki, ki naj bi do premoženja prišli preko nepreglednih spornih poslov, zavezništva s politiko pa naj bi jim ob tem prinesla še politični vpliv. Tipičen primer takšnega spornega prepletanja naj bi bila prav dogovarjanja tajkuna Bojana Petana, ki si je podjetje najbolj goreče želel in tedanjega gospodarskega ministra Andreja Vizjaka, ki ministruje tudi v tokratni vladi. Vprašanja o njegovi vlogi v lastninjenju Term Čatež so se pojavljala že leta 2007. A takrat je minister očitke - tako kot danes - zanikal. Toda zgodba z veliko preobrati naj bi bila precej drugačna od predstave, ki jo je videla javnost.

Bi lahko živeli dlje v objemu dreves?

Ob sprehodu po gozdu se pogled ustavi na drevesih in rastju, čute preplavijo vonjave in zvoki, ki so za to okolje edinstveni. Sprostite se in zadihate, počutite se pomlajene in okrepljene. Ne, to niso zgolj občutki, saj imajo gozdovi dokazano pomemben učinek na fizično in psihično zdravje.

Banka Slovenija pozornost usmerja v tveganja na nepremičninskem trgu

Splošna raven sistemskih tveganj za finančno stabilnost se je po ocenah Banke Slovenije z okrevanjem gospodarstva nekoliko zmanjšala, a ostaja povečana. V Banki Slovenije pozornost usmerjajo v druga tveganja kot v bližnji preteklosti, in sicer predvsem v tista, ki izhajajo iz gibanj na finančnih trgih in nepremičninskem trgu.

Banka Slovenije: V bankah se krepita kreditno in dohodkovno tveganje

Slovenski bančni sistem je glede kapitaliziranosti in likvidnosti v ugodnem položaju, a trendi niso ugodni. Ob realizaciji makroekonomskega tveganja namreč v ospredje prihajata visoko kreditno in povišano dohodkovno tveganje, je danes opozoril namestnik guvernerja Banke Slovenije Primož Dolenc.

Sindikati po sestanku z Janšo obžalovali, da ESS še ne bo zaživel

Premier Janez Janša in predstavniki sindikalnih central, članic ESS, so se na Brdu pri Kranju pogovarjali o pripravi drugega protikoronskega svežnja. Sindikati upajo, da bodo v njem upoštevane tudi njihove prezrte pripombe na prvi paket. Ob tem obžalujejo, da ESS še ne bo zaživel, in upajo na čim boljši dialog v delovni skupini za trg dela.

Kdaj začeti?

Ljudje radi razmišljamo o prihodnosti, načrtujemo nove projekte, le redki pa pomislijo na pomembnost tako imenovane 'zlate rezerve', ki nam lahko v težkih časih pride še kako prav. Tudi o varčevanju za prijetnejšo in bolj varno starost razmišljajo le redki. V veliki meri je za to krivo naraščajoče število prekarnih oblik dela, ki ne zagotavljajo stabilnih prihodkov in se ljudje zato ne odločajo za varčevanje, a to po besedah strokovnjakov ne bi smel biti izgovor za zanemarjanje varne finančne prihodnosti.

Tako morate varčevati, da se vam bo splačalo!

Slovenci veljamo za zelo varčen narod, celo tretjega najvarčnejšega v Evropi. A glede na ugotovitve strokovnjakov smo pri varčevanju precej konservativni in denar še vedno hranimo predvsem v bankah, v katerih pa so obresti v zadnjih letih praktično nične. Bolje bi bilo varčevati tako, da bi ob tem še kaj zaslužili, kajne? Kakšne so torej možnosti?

Nizke obrestne mere znižujejo vašo pokojnino

Rekordno nizke obrestne mere na bančne depozite so v zadnjem času prispevale k znižanju cen nepremičnin in bistveno pocenile zadolževanje. Ker pa je velik del prihrankov posameznikov varno spravljen na bankah, nizke obrestne mere pomenijo precejšnjo nevarnost z vidika prihrankov za pokojnino.

Najbolj zaupamo gasilcem, najmanj pa politikom

Gasilci ostajajo najbolj zaupanja vreden poklic, sledijo jim piloti, medicinske sestre, kmetovalci in lekarnarji, medtem ko Slovenci najmanj zaupajo politikom, sindikalnim voditeljem, finančnim svetovalcem, prodajalcem avtomobilov in sodnikom.

Spet smo se zadolžili, tokrat za 1,25 milijarde evrov

Slovenija je izdala še za 1,25 milijarde evrov 10-letnih obveznic. Na ministrstvu za finance so potrdili, da so knjigo naročil odprli. To je drugo zadolževanje letos, država pa se lahko letos skupno zadolži za malo manj kot štiri milijarde evrov.

Ali Slovenci še verjamemo v domače delnice?

Slovenske delnice, ki so bile nekoč zgodba o uspehu, se zadnja leta utapljajo v nelikvidnosti in slabih donosih. Klaverne zgodbe o razvrednotenju delnic na račun številnih slovenskih vlagateljev (kot denimo v primeru NKBM) puščajo grenak priokus.

Agrokor objavil prevzemno namero za odkup še preostalih 47 odstotkov Mercatorja

Agrokor je objavil prevzemno namero za odkup preostalih 47 odstotkov delnic Mercatorja. Za delnice je ponudil 86 evrov. Objavljena namera se nanaša na 1.765.083 delnic največjega slovenskega trgovca, ki še niso v lasti Agrokorja.

Med televizijami spet na vrhu POP TV

Podelili so nagrade Trusted Brand 2014. Med televizijami je spet na vrhu POP TV. Slovenci sicer najbolj zaupamo gasilcem, najmanj pa nepremičninskim agentom. Najbolj zaupanja vredne osebnosti so med drugim Tina Maze, Jan Plestenjak in Ivo Boscarol.

POP TV in Tino Maze doletela ista čast

Znani so rezultati raziskave Trusted Brand. Izkazalo se je, da Slovenci najbolj zaupamo gasilcem, najmanj pa nepremičninskim agentom. Med znanimi osebnostmi sta našega zaupanja deležna Tina Maze in Jan Plestenjak, med televizijami pa je na vrhu spet POP TV.

Delničarji Abanke potrdili 90-milijonsko dokapitalizacijo

Skupščina Abanke Vipa je izglasovala dokapitalizacijo v višini 90 milijonov evrov, in sicer po ceni, ki ne sme biti nižja od enega evra za novoizdano delnico in ne višja od 9,99 evra. Mali delničarji imajo pomisleke.

Davorina Sadarja našli mrtvega

Direktorja propadlega poslovnega sistema Dadas Davorina Sadarja so našli mrtvega v garaži njegove hiše nad Hrastnikom. Sadar je bil leta 2003 zaradi oškodovanja 3500 vlagateljev obsojen na tri leta zapora, leta 2008 pa še na leto dni pogojne kazni.

Brezplačno do popolnega nadzora nad vašim premoženjem!

Ste se kdaj vprašali, kaj se dogaja z vašim premoženjem, ko vi spite? Zdaj lahko tudi sredi noči preverite stanje vaših naložb, in to brez da bi vstali iz postelje!

Prava dejanja v pravem trenutku

Triglav Megatrendi predstavljajo krovno ime za naložbeno kombinacijo 4 skladov, Triglav Energija, Triglav Surovine in materiali, Triglav EM Potrošne dobrine ter Triglav Zdravje in farmacija, ki poosebljajo tri ključne megatrende družbenega razvoja.

Kako država (ne) varčuje za svoje uslužbence?

Država javnim uslužbencem plačuje premije v pokojninske vzajemne sklade Kapitalske družbe, s čimer naj bi jim priskrbeli dodatno pokojnino. Izračuni pa so pokazali, da bi uslužbenci imeli precej več, če bi denar nalagali na bančni račun kot v vzajemne sklade.

Preverite vroče pomladne naložbene ideje!

Med njimi je tudi takšna, ki vam v 15 letih varčevanja po 100 € mesečno prinese kar 23.310 € več kot klasično varčevanje v vzajemnih skladih ...

Bodo tudi "slavni kmetje" varčevali za pokojnino?

Kmetija slavnih je končana. Finalisti so si razdelili 50.000 evrov. Kaj se bo zgodilo z denarjem? Tudi slavnim kmetom smo svetovali pot do finančno bolj varnega življenja. Oglejte si videoposnetek!

Do ali ob nekaj tisoč evrov v nekaj sekundah!

Mnogi menijo, da na borzi ni mogoče konsistentno delati dobrih donosov, večina izmed njih pa pravi, da lahko zaslužijo le tisti, ki imajo srečo. Zakaj tako imenovani "day traderji" zavračajo to splošno teorijo ljudskih množic?

Zakaj Slovenija ne dohaja tempa tujine?

Rast delniških tečajev je na evropskih in ameriških trgih vse močnejša, Ljubljanska borza pa komajda sledi tempu. Kaj se dogaja, kaj je narobe s slovenskimi delnicami?