volilni kongres

Kljub Muskovim milijonskim čekom volivci izbrali liberalno sodnico

02. 04. 2025 08.29

Volivci v ameriški zvezni državi Wisconsin so na najdražjih volitvah vrhovnih sodnikov v zgodovini ZDA podprli liberalno sodnico Susan Crawford. Da bi preprečil njeno zmago, je milijarder Elon Musk med kampanjo financiral oglase, uperjene proti kandidatki, doniral 20 milijonov dolarjev (18,5 milijona evrov), na nedeljskem zborovanju pa je dvema volivcema podelil še milijonski ček.

Erjavec: Želimo nagovoriti tiste, ki jih skrbi prihodnost Slovenije

13. 11. 2024 17.50

Karl Erjavec je skladno z napovedmi na upravni enoti overil svoj podpis kot 200. podpisnik v podporo ustanovitvi nove stranke Zaupanje, katere ustanovni kongres bo še ta mesec. "Želimo nagovoriti predvsem tiste volivce, ki jih skrbi prihodnost Slovenije," je ob tem dejal Erjavec. Do prihodnjih volitev pa želi okrepiti stranko na terenu.

Harrisova: Včasih boj traja dlje časa. To ne pomeni, da ne bomo zmagali

06. 11. 2024 18.47

Demokratska kandidatka na ameriških predsedniških volitvah Kamala Harris je podala prvo izjavo po porazu. Svoje podpornike je nagovorila na dogodku pred Univerzo Howard v Washingtonu, kjer bi morala nastopiti že sinoči, a je svoj nastop odpovedala, potem ko je postalo jasno, da je na volitvah vnovič slavil republikanec Donald Trump. Slednjemu je Harrisova v telefonskem klicu že čestitala za zmago.

Zgodovinski povratek Donalda Trumpa: z januarjem znova v Beli hiši

05. 11. 2024 22.30

Donald Trump je na ameriških volitvah uspel osvojiti štiri ključne zvezne države – Severno Karolino, Georgio, Pensilvanijo in Wisconsin, s čemer je prestopil magično mejo 270 elektorskih glasov ter jih zbral 292. Izid v Nevadi, Arizoni in Michiganu še ni znan, je pa Trump za zdaj tudi tam v vodstvu. Že pred tem je republikanec stopil pred privržence na Floridi in razglasil svojo zmago. Trump bo tako postal 47. predsednik ZDA, položaj bo prevzel 20. januarja.

Osupljiva Trumpova vrnitev: od kazenskih obtožb do poskusa atentata

06. 11. 2024 13.39

Dramatičen povratek Donalda Trumpa na predsedniški stolček. Temu smo bili priča včeraj in danes, ko smo v živo spremljali, kako so Američani Trumpu namenili drugo priložnost. A o tej volilni kampanji se bo nedvomno še govorilo. Najprej je odstopil njegov prvi nasprotnik, nato je preživel dva poskusa atentata, da o sojenjih, ki jih je moral prestati, sploh ne govorimo.

Od umorjenega Kennedyja do Watergata in Monice Lewinsky

03. 11. 2024 16.00

Pomembno je razlikovati med ambicijami predsednikov in omejitvami, na katere naletijo v času svojega predsedovanja. Vse, kar so povedali med predsedniško kampanjo, je lahko postranskega pomena, saj imajo omejena pooblastila. Lincoln denimo ni želel državljanske vojne, Roosevelt je želel končati depresijo, Reagan je želel spodbuditi gospodarstvo in Bush verjetno ni imel namena narediti invazije na Afganistan. A so nastopile še druge sile in spodkopale njihovo predsedstvo ter odločile o končnem cilju. In kaj so prinesli ameriški predsedniki med in po drugi svetovni vojni?

NSi vložila 240 tisočakov, dobila pa le en mandat

31. 10. 2024 19.05

Štiri mesece po evropskih volitvah je znano, koliko sredstev so stranke porabile za svoje volilne kampanje. Največ sredstev je vložila zmagovalka SDS, sledita ji Gibanje Svoboda in NSi. Prav NSi je imela glede na porabljena sredstva in dobljen en poslanski sedež v Bruslju najmanj učinkovito kampanjo. Najnižji strošek na poslanca pa je imela SD in s tem tudi najbolj učinkovito kampanjo.

Ameriški volilni sistem: daleč od vizije ustanovnih očetov

22. 10. 2024 07.11

Ameriški volilni sistem je bizarno unikaten. Zasnovan z namenom, da bi preprečil krivice pri koncentraciji politične moči, v resnici prav to omogoča in je pravzaprav daleč od neposredne demokracije. Tako je možno, da kandidat, ki na volitvah zbere največ glasov, na koncu ni zmagovalec. Ameriškega predsednika namreč ne izberejo neposredno volivci, pač pa ima škarje in platno v rokah t. i. elektorski kolegij. Tako je v najmočnejši demokraciji na svetu dva od zadnjih štirih predsednikov izbrala manjšina volivcev. Za spremembe, ki jih sicer podpira 58 odstotkov Američanov, bi bilo treba poseči v ustavo.

V grmovju več ur čakal na Trumpa. 'Upam, da ga čaka dolga doba za zapahi'

17. 09. 2024 06.36

Strelec se je skrival v grmovju skoraj 12 ur in čakal na nekdanjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Kmalu po poskusu atentata se je nad tajno službo zgrnil nov val obtožb, da kako je lahko napadalec poznal načrte republikanca. Kot razkrivajo tuji mediji, igra golfa v Trumpovem klubu na Floridi sploh ni bila načrtovana. Tudi nekdanji ameriški predsednik je v svojem prvem javnem komentarju po napadu pohvalil delo tajne službe, ki da se je tokrat odzvala veliko bolje kot med julijskim streljanjem. Pohvalil je tudi civilistko, ki je opazila in prijavila osumljenčev avtomobil.

Drama v neparlamentarni SLS: počilo med Gregorčičem in Balažicem

04. 07. 2024 18.19

V neparlamentarni SLS je zavrelo. Po razočaranju na evropskih volitvah, ko je strankin nosilec liste Peter Gregorčič za dobrih 3000 glasov ostal pred vrati evropskega parlamenta, SLS pa po dveh mandatih Franca Bogoviča brez predstavnika v Bruslju, so v stranki potegnili črto pod volitvami in analizirali sporočila volivcev. Na tej točki pa je močno počilo med Gregorčičem in predsednikom stranke Markom Balažicem. Padale so težke besede, v igri je bil celo sklic izrednega kongresa in puč v SLS.

Dan po volitvah čas za analize, Golob vztraja: Nič ni šlo narobe

10. 06. 2024 17.33

Stranke pretresajo rezultate nedeljskih evropskih volitev in glasovanj na posvetovalnih referendumih. Med drugim so se že sestali v SD in NSi, kjer so rezultate evropskih volitev pričakali na trnih, a vendarle ujeli vsak po enega poslanca. Prvi premisleki tečejo tudi v drugih strankah, nekatere bodo rezultate podrobneje analizirale še v prihodnjih dneh.

Kdo lahko zamenja Ursulo von der Leyen (če sploh kdo)?

25. 04. 2024 14.40

Ali sploh obstaja kdo, ki lahko premaga trenutno predsednico Evropske komisije in se zavihti na njen položaj? Ursula von der Leyen je namreč še vedno favoritinja za drugi mandat na čelu izvršnega organa EU, vendar je prejela tudi ogromno kritik politikov, diplomatov in drugih uradnikov. In če ne bo ona, kdo bi lahko bil naslednji predsednik oziroma predsednica Evropske komisije?

SD izvolila preostale člane vodstva in zaključila volilni kongres

20. 04. 2024 12.07

V SD so teden dni po volilnem kongresu tega danes tudi uradno zaključili. Delegati so z digitalnim glasovanjem izvolili še preostale člane vodstva stranke, in sicer sedem članov predsedstva ter člana nadzornega odbora.

Hana čaka težka naloga povezati različne frakcije v stranki

14. 04. 2024 16.10

Dolgoletni član SD Matjaž Han je na sobotnem kongresu v Ljubljani prevzel vodenje stranke, zdaj pa ga čaka težka naloga, kako povezati različne frakcije v stranki. Kako trdna in složna se SD s tem odpravlja na evropske volitve? In, ali se je druga največja koalicijska stranka po aferi sodna stavba res politično očistila? Strokovnjakinja za komuniciranje Damjana Pondelek izpostavlja, da se ugled in zaupanje gradita počasi.

Po drugem krogu glasovanja mandat na čelu SD Matjažu Hanu

13. 04. 2024 07.27

Matjaž Han je na volilnem kongresu SD v Ljubljani v drugem krogu glasovanja premagal Milana Brgleza. Mandat za vodenje stranke so mu delegati podelili s 182 glasovi, medtem ko jih je Brglez prejel 172. Za vodenje stranke sta se sicer potegovala še Jani Prednik in Tadej Beočanin.

Stranka upokojencev najela dvorano, nato pa pozabila sklicati kongres

04. 04. 2024 19.11

Tudi po jalovem rezultatu in izpadu iz parlamenta nestrinjanja in notranji spori očitno ostajajo stalnica stranke upokojencev. Vsaj v delu stranke ponovno vre, potem ko je vodstvo pripravilo volilni kongres, že najelo dvorano na Gospodarskem razstavišču, a so ga pozabili uradno sklicati. "Ne gre za "šlamastiko", kot mi v luči predvolilnega boja očitajo nekateri," odgovarja sedanji predsednik stranke Anton Rifelj, ki bo na kongresu lovil nov mandat.

DeSUS in Dobra država na evropske volitve s skupno listo, nosilec Uroš Lipušček

05. 04. 2024 11.56

DeSUS in Dobra država bosta na junijskih evropskih volitvah nastopili s skupno kandidatno listo. Nosilec liste bo nekdanji dolgoletni dopisnik Radiotelevizije Slovenija in publicist Uroš Lipušček, so sporočili iz DeSUS.

Fajonova o slovesu s čela SD: Zelo dobro sem pretehtala to odločitev

21. 03. 2024 06.00

Župan, poslanec ali evroposlanec oziroma operativnost, mladost ali izkušenost? Kdo bo kot novi predsednik oziroma defibrilator za ranjeno stranko SD, ki je na robu političnega preživetja? In to le malo pred kampanjo za evropske volitve. Aktualna predsednica Tanja Fajon se s čela stranke po skoraj štirih letih poslavlja. Zakaj se ne bo borila za nov mandat, v kakšni formi zapušča Socialne demokrate, bo podprla katerega od kandidatov za predsednika stranke?

Vse glasnejša ugibanja, da se Fajonova s čela SD poslavlja

19. 03. 2024 11.19

Kandidati, ki se želijo na kongresu SD potegovati za vodstvena mesta, lahko še danes podajo soglasje h kandidaturi. Oči bodo uprte predvsem v kandidate za predsedniško mesto. Sedanja predsednica Tanja Fajon načrtov še ne razkriva, iz stranke sicer prihajajo vse glasnejši signali, da naj bi s čela SD poslovila. Je pa soglasje podal ajdovski župan Tadej Beočanin, to bo storil tudi vodja poslancev Jani Prednik, medtem ko sta začasni glavni tajnik stranke Matevž Frangež in minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek sporočila, da ne bo bosta kandidirala.

Za predsedniško mesto SD evidentiranih kar 22 kandidatov

14. 03. 2024 07.50

Po zaključenem evidentiranju kandidatov za vodstvena mesta SD je svoje delo opravila tudi kandidacijska komisija. Za mesto predsednika oz. predsednico stranke je evidentiranih 22 kandidatov, za mesto glavnega tajnika 42, za štiri podpredsedniška mesta pa 56 kandidatov, so potrdili v SD. Rok za oddajo soglasij h kandidaturi se bo iztekel v torek.

Donald Trump izločen s predsedniških glasovnic v Illinoisu

29. 02. 2024 08.23

Nekdanji predsednik ZDA Donald Trump ne sme sodelovati na predsedniških volitvah v zvezni državi Illinois, je v sredo sklenila državna sodnica v Chicagu Tracie Porter, pri čemer se je sklicevala na podobno odločitev vrhovnega sodišča v Koloradu. Trump se bo na odločitev pritožil.

Kongres Evropske levice v Ljubljani: 'Pravičnost, solidarnost, tovarištvo'

24. 02. 2024 19.54

Ljubljana je prizorišče, ki si ga je Evropska levica izbrala za svoj volilni kongres pred junijskimi evropskimi volitvami. Sporočili so, da bo njen vodilni kandidat Walter Baier, avstrijski politik in ekonomist, ki je tudi sicer predsednik Evropske levice in nekdanji dolgoletni predsednik Komunistične stranke Avstrije. V Ljubljani so potrdili tudi svoj volilni program in prioritete na volitvah.

V SD pretresanje imen za vodenje pravosodnega resorja in stranke

22. 02. 2024 13.17

SD še vedno zaposluje iskanje kandidata za vodenje pravosodnega resorja. Čas se izteka, a proces teče mirno, ni potrebe, da licitacija imen v javnosti poteka vsak dan, poudarjajo. O imenih se bodo v naslednjih dneh pogovorili tudi s premierjem. V SD se obenem pripravljajo tudi na volilni kongres, začeli so se postopki evidentiranja kandidatov.

SD naj bi za novo pravosodno ministrico predlagal Andrejo Katič

21. 02. 2024 11.36

Po odstopu Dominike Švarc Pipan naj bi Socialni demokrati po nekaterih informacijah že izbrali novo kandidatko za pravosodno ministrico. Neuradno naj bi predlagali Andrejo Katič, a premier Robert Golob nad izbiro naj ne bi bil navdušen. V stranki odgovarjajo, da niso še sprejeli nobenega sklepa, so pa potrdili, da je Katičeva ena od možnih kandidatov.

Golob v DZ poslal odstopno izjavo Švarc Pipanove, vlada razrešila Šoltesa

15. 02. 2024 09.38

Predsednik vlade Robert Golob je v državni zbor poslal odstopno izjavo ministrice za pravosodje Dominike Švarc Pipan. Vlada pa je na predlog ministrice v odstopu razrešila državnega sekretarja na ministrstvu Igorja Šoltesa zaradi objektivne odgovornosti v zvezi z nakupom stavbe na Litijski cesti.

Švarc Pipanova Golobu predala poročilo, a ga bo še dopolnila

13. 02. 2024 07.18

Po dnevu razčiščevanj v Socialnih demokratih, ki jih je zatresla afera ob nakupu sodne stavbe na Litijski cesti v Ljubljani, je ministrica Dominika Švarc Pipan premierju Robertu Golobu predala poročilo, ki pa ga bo, kot kaže, še dopolnila. Ministrica je sicer predsedniku vlade ponudila tudi svoj odstop, vendar pa mu tudi tokrat odstopne izjave ni predala. Predvidoma se bosta ponovno srečala v četrtek.

Švarc Pipanova vabil na seji SD ni prejela: 'Hvala za rože in srečno!'

12. 02. 2024 19.32

Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je predsedniku vlade pred tednom dni ustno obljubila odstop, premier pa je napovedal, da ga bo sprejel, a pisne odstopne izjave še ni prejel. Švarc Pipanova pa medtem ni prejela vabila na sejo Konference SD, prav tako ne na sejo predsedstva, čeprav je članica. Zapisala je, da se "z izključevanjem stranke SD ne da rešiti" in dodala: "Hvala za rože in srečno, SD!"

Čeferin s slovenskimi nogometnimi legendami premagal parlament Ugande

12. 02. 2024 21.39

Predsednik Evropske nogometne zveze (Uefa) Aleksander Čeferin je s slovenskimi nogometnimi legendami, med njimi so bili člani zlate slovenske generacije Boštjan Cesar, Milivoje Novaković, Milenko Ačimović in Miran Pavlin, obiskal Ugando, kjer je moštvo na dobrodelni tekmi s 7:1 premagala nogometno ekipo tamkajšnjega parlamenta.

SD: v. d. glavnega tajnika postal Frangež, aprila bodo imeli volilni kongres

12. 02. 2024 08.03

V SD je potekala serija sestankov, na katerih so tehtali scenarije za izhod iz krize in obstoj na političnem parketu. Odločili so, da bo po odstopu Klemna Žiberta položaj glavnega tajnika SD začasno prevzel Matevž Frangež. Po razpravi konference SD je predsedstvo odločilo še, da bo imela SD spomladi volilni in ne zgolj statutarni kongres. Po besedah predsednice Tanje Fajon naj bi kongres predvidoma izpeljali 13. aprila. Tako bi stranka utegnila še pred prihajajočimi volitvami v Evropski parlament dobiti novo vodstvo.

Trump ob izvolitvi ali porazu zelo verjetno ne bo pokončal ameriške demokracije

28. 01. 2024 18.43

6. januarja pred tremi leti so bile Združene države Amerike dozdevno na dramatični preizkušnji. Podporniki takrat še sedečega predsednika Donalda Trumpa so zaradi štetja glasov (in rezultatov) po volitvah za člane senata protestirali na Kapitolskem griču v Washingtonu pred zgradbo, v kateri deluje tudi ameriški kongres. Protesti so se kmalu sprevrgli v nasilni izgred in nekaj sto Trumpovih podpornikov je nelegalno vstopilo v državno zgradbo. Več ljudi je celo umrlo.