vojaško orožje

Evropska oboroževalna vročica: kaj kupuje Slovenska vojska?

03. 04. 2025 06.00

Če ne boste plačevali več, vas ne bom več branil. To je ultimat ameriškega predsednika Donalda Trumpa članicam NATA, ki je sprožil vseevropsko oboroževalno histerijo. Evropska komisija za krepitev vojaških zmogljivosti Evropske unije snuje 800 milijard evrov težak načrt in obljublja 150 milijard evrov posojil za naložbe v obrambo. Kaj pa Slovenija?

'Orožje še nikoli ni prineslo miru in varnosti. Prinaša le uničenje in smrt'

27. 03. 2025 20.24

"Absolutno zavračamo retoriko, da je edina pot do miru pripravljanje na vojno," so v središču Ljubljane poudarili udeleženci shoda za mir in proti oboroževanju. Ob tem so poudarili, da načrti za oboroževanje Evrope potekajo brez sleherne javne razprave, brez demokratičnih procesov, "kot da gre za nekaj povsem samoumevnega in neizogibnega". Pobudniki poudarjajo, da je shod šele prvi korak v oblikovanju širokega in trajnega civilnega zavezništva, ki bo z različnimi akcijami in z vsemi razpoložljivimi sredstvi dosledno nasprotoval prevladi militarističnega enoumja in vojnega hujskaštva.

Duda poziva ZDA k premestitvi jedrskega orožja na Poljsko

13. 03. 2025 11.40

Poljski predsednik Andrzej Duda je v intervjuju za britanski časnik Financial Times pozval ZDA, naj premestijo jedrske konice na poljsko ozemlje, kar bi delovalo kot odvračalno sredstvo proti Rusiji. Kot piše časnik, bi Moskva potezo lahko razumela kot provokacijo.

Bi ZDA res tvegale 'nuklearni armagedon' zaradi ene od baltskih držav?

09. 03. 2025 08.49

Združene države Amerike so so iz regionalne sile v 19. stoletju povzpele do statusa svetovne supersile, in to po zaslugi vključitve v dva velika konflikta na evropskem kontinentu. Po drugi svetovni vojni so oblikovale splet formalnih in neformalnih zavezništev z državami na različnih celinah, najpomembnejša pa je zveza Nato, ustanovljena 4. aprila 1949, zaradi nevarnosti velike vojne s takratno ideološko nasprotnico Sovjetsko zvezo. Toda zavezništvo se je pogosto znašlo v vlogi orodja za udejanjanje interesov najmočnejše članice. Famozni 5. člen pa je bil aktiviran zgolj enkrat – ob terorističnem napadu 11. septembra 2001. Bi ZDA torej res priskočile na pomoč napadeni članici, denimo Litvi ali Estoniji?

Koalicijska Levica: Diktat o povečevanju sredstev mora Slovenija izigrati

05. 03. 2025 19.16

Najtrši oreh za koalicijo bo ob morebitnem zviševanju sredstev za obrambo ostala kar najmanjša partnerica Levica, ki pravi: "Nismo v tej vladi, da bi se ukvarjali s tem, kako bi povečevali sredstva za obrambo." Prevladujoče mnenje strokovnjakov za varnostna vprašanja sicer je, da bodo morale države članice Evropske unije, torej tudi Slovenija, nameniti več denarja za svojo obrambo. In kaj bo v tem primeru naredila Levica, bi bil to začetek konca vladajoče koalicije?

Trump po petkovem prepiru v Beli hiši prekinil vojaško pomoč Ukrajini

04. 03. 2025 06.11

Ameriški predsednik Donald Trump je prekinil vojaško pomoč Ukrajini, poročajo agencije, ki se sklicujejo na neimenovane uradnike Bele hiše. Prekinitev pomoči je neposredna posledica javnega prepira Trumpa s predsednikom Ukrajine Volodimirjem Zelenskim v petek v Beli hiši. "Zelenski bo na koncu pristal na pogovore o miru z Rusijo," je v ponedeljek dejal podpredsednik ZDA JD Vance. Poljski premier Donald Tusk je potrdil, da je tranzit ameriške pomoči skozi njegovo državo ustavljen.

S praga Kijeva do koktajla za Putina in stoičnosti pri žvižgih granat

24. 02. 2025 14.00

Ob tretji obletnici začetka vojne v Ukrajini smo se pogovarjali z našimi novinarji, ki so kot poročevalci obiskali največjo evropsko državo, medtem ko so jo pretresali krvavi spopadi. Po začetku vojne so razklano državo ekipe POP TV obiskale trikrat, zgodbe tistih, ki so odhajali, in tistih, ki so osta(ja)li, so v slovenske dnevne sobe prinašali snemalci in novinarji Alen Delanović, Damjan Banjac, Siniša Lopojda, Nenad Cakić ter Jure Tepina in Marko Gregorc, Katja Horvat Plevnik in Miro Majcen pa sta s kijevskih ulic poročala že leta 2014, ko so se začeli risati obrisi konflikta gromozanskih razsežnosti.

Ledeni policijski curek in tek za dvometrskim Kličkom

24. 02. 2025 07.00

Trije dnevi Putinove "posebne vojaške operacije" so danes postali tri leta. A da ti trije dnevi v resnici trajajo že precej dlje, dobro ve urednica zunanjepolitične redakcije naše televizije. Facebookov spominski opomnik je Katjo Horvat Plevnik pred mesecem dni vrnil v čas pred 11 leti, ko ji je ponovno prikazal fotografijo s čelado na glavi v družbi fotografa Mira Majcna. Pisal se je januar 2014 in v krogu takratne uredniške zasedbe POP TV je padla odločitev, da se gre v Ukrajino. Protestniki, ki so zahtevali odstop tedanjega proruskega predsednika Viktorja Janukoviča, so namreč že več tednov vztrajali na ulicah Kijeva, postalo je jasno, da so pred vrati velike spremembe.

60-kilogramski tovor na 50-kilogramskem vojaku

26. 01. 2025 07.00

Poenostavljeno prepričanje je, da vojno zmagujejo izjemne taktike velikih generalov, napredna orožja in njihova količina ter pogum vojakov. Vse našteto vsekakor igra pomembno vlogo, vendar v resnici vse stoji in pade na logistiki. Preskrba s hrano, strelivom, orožjem, drugo opremo, energenti, sanitetnim materialom, prevoz ranjencev, ujetnikov ... Brez dobro delujočega kompleksnega sistema oskrbovanja, ki se razteza v globokem zaledju vojskujoče strani, nobena vojska na svetu ne more računati na uspeh.

Zelenski pravi, da bi Trump lahko končal vojno v Ukrajini

06. 01. 2025 10.06

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je sedel za mikrofon priljubljenega ameriškega podkasterja Lexa Fridmana in skoraj tri ure odgovarjal na njegova vprašanja o Ukrajini, Natu, Putinu in Trumpu. Med drugim je Zelenski izrazil zaupanje v sposobnost novoizvoljenega predsednika Donalda Trumpa, da bo posredoval v mirovnih pogovorih z Rusijo, pri čemer se Zelenskemu za varnost Ukrajine zdi ključno sodelovanje z Evropo.

Vojak, ki je razstrelil cybertruck, menil, da so ZDA 'neozdravljivo bolne'

04. 01. 2025 12.58

Ameriški vojak, ki je razstrelil Teslin cybertruck pred Trumpovim hotelom v Las Vegasu, je v sporočilih pred smrtjo zapisal, da je s tem želel ljudi zbuditi, da se zavejo težav v državi. Menil je, da so ZDA "neozdravljivo bolne in gredo v propad", Američane pa pozval, naj se "zberejo okoli" Trumpa in Muska. Njegovo nekdanje dekle pa pravi, da je med služenjem v tujini utrpel travmatične poškodbe možganov, ki bi lahko vplivale na njegovo duševno zdravje.

Od gojitelja arašidov do predsednika ZDA

30. 12. 2024 06.24

Umrl je najstarejši še živeči nekdanji predsednik Združenih držav Amerike Jimmy Carter. Novico je za ameriške medije potrdil njegov sin. Star je bil 100 let. Carter je od skromnih začetkov na podeželju Georgie vodil državo med letoma 1977 in 1981. Leta 2002 je dobil Nobelovo nagrado za mir.

'Kot naseljenec sem prišel v deželo nekoga drugega, a to zdaj skušam popraviti'

22. 12. 2024 18.59

V Ljubljani se je nedavno mudil Jeff Halper, izraelski aktivist in borec za pravice Palestincev. Prepričan je, da imajo Palestinci podporo svetovne javnosti, a so problem vlade. Opozarja, da Palestincem grozi normalizacija stanja na terenu in da bi morala mednarodna skupnost jasno zavzeti stališče proti režimu apartheida. Sam sicer pravi, da se zaveda lastne moralne dileme, saj je tudi sam naseljenec. Vendar skuša izkoristiti svoje privilegije, ki jih ima kot Jud v Izraelu, in s svojim delovanjem pomagati, da bi v državi bili obe strani nekoč enakopravni in bi sobivali v eni demokratični državi.

Kamera ujela trenutek eksplozije sredi Moskve

17. 12. 2024 07.33

V Moskvi je pred stanovanjskim blokom odjeknila eksplozija, v kateri sta umrla vodja enote za jedrsko, biološko in kemično obrambo Igor Kirilov in njegov namestnik. Bomba, ki je bila nastavljena v električnem skiroju, je bila sprožena na daljavo. Ukrajinski mediji poročajo, da za umorom stoji ukrajinska varnostna služba. Rusija pa je odgovornost za umor Kirilova, ki ga označuje kot teroristično dejanje, pripisala Zahodu. Pojavil se je posnetek eksplozije, ki ga je v javnost posredoval anonimni vir prav iz ukrajinske varnostne službe.

Teniška zvezdnica lopar zamenjala za metalec raket

13. 12. 2024 20.00

Ena najboljših teniških igralk na svetu Ukrajinka Elina Svitolina je v času premora pred novo sezono obiskala svoj rojstni kraj Harkov in izkazala podporo ukrajinskim vojakom. 29-letnica je oblekla vojaško uniformo in s svojimi sledilci na družbenem omrežju delila fotografije, na katerih drži strelsko orožje.

Kako bodo ravnali uporniki? V Damasku uvedena policijska ura

08. 12. 2024 06.48

Sirski uporniki na čelu z islamistično skupino Hajat Tahrir al Šam (HTS) so po bliskoviti ofenzivi s severozahoda države zavzeli Damask in strmoglavili avtokratski režim. Predsednik Bašar al Asad je pobegnil iz države in skupaj z družino azil dobil v Rusiji. V prvih odzivih prevladuje navdušenje nad padcem diktature, nihče pa ne ve, kako bodo naprej ravnali uporniki. HTS ima namreč korenine v teroristični mreži Al Kaida in nasilno preteklost.

Scholz zavrnil Zelenskega: Nemških raketnih sistemov vam ne bomo dobavili

02. 12. 2024 09.45

Nemški kancler Olaf Scholz je nenapovedano obiskal Ukrajino, kjer je Kijevu napovedal dodatno vojaško podporo v boju proti ruski agresiji v vrednosti 650 milijonov evrov. "Ukrajina se lahko zanese na nas. Govorimo, kar delamo. In delamo, kar govorimo," je dejal Scholz in napovedal dobavo do konca meseca, a bil ob tem znova zadržan glede vstopa Ukrajine v zvezo Nato.

Na krovu stare ladje, ki je s tržišča spravila 11 ton kokaina

24. 11. 2024 21.00

Čeprav mora že povprečno visok človek skloniti glavo, ko se prebija utesnjenih hodnikih in prostorih stare francoske patruljne ladje, se njen kapitam smeji, da eden izmed članov posadke meri kar dva metra, vendar je zavrnil premestitev na večjo ladjo, ki so mu jo ponudili. 40 let staro plovilo, ki je zadnji predstavnik razreda aviso d'Estienne d'Orve, mu je skupaj s skoraj stočlansko posadko preveč pri srcu, je dejal. Pred dnevi si je nadela tudi slovensko zastavo, saj je vplula v naše teritorialne vode in se zasidrala v Kopru.

'Slovenija od začetka vojne v Gazi v Izraelu ne kupuje nobenega orožja ali opreme'

23. 11. 2024 11.54

Z Ministrstva za obrambo so sporočili, da podatek o tem, da kupujemo izraelsko orožje in strelivo, ne drži in da Slovenija od začetka vojne v Gazi v Izraelu ni niti kupila nobenega orožja, streliva ali druge vojaške opreme niti ni izdala nobenega dovoljenja za izvoz tovrstnega blaga iz Republike Slovenije v Izrael.

Slovenija namerava kupiti za več kot 30 milijonov evrov izraelskega orožja

22. 11. 2024 19.16

Po podatkih, ki jih je pridobila koalicijska stranka Levica, namerava vlada do leta 2026 kupiti za 31,5 milijona evrov izraelskega orožja in streliva. Vlada pojasnjuje, da se orožje in vojaško opremo kupuje skladno z dolgoročnimi in srednjeročnimi programi opremljanja Slovenske vojske ter predpisi s področja naročanja, in sicer na način, da se zagotavlja racionalno porabo proračunskih sredstev glede na zahteve po opremljanju ter izgradnji zmogljivosti Slovenske vojske.

'Ognjene strele', ki so padle skozi odprto nebo

22. 11. 2024 12.18

Rusija je delno uresničila svoje grožnje in napovedi, da se bo ostro odzvala v primeru uporabe raket zahodne izdelave na ozemlju Ruske federacije. Uporabila je balistično raketo srednjega dosega Orešnik. O raketi se je pred napadom na Dnipro vedelo zelo malo, Rusija pa je sedaj razkrila nekatere podrobnosti. Raketa naj bi dosegla hitrost preko 10.000 kilometrov na uro, razpadla na več bojnih glav ob vstopu v atmosfero in bila praktično nedosegljiva za obstoječe protiraketne sisteme.

V Srbiji prijeli dvojnega morilca, tedne se je skrival v hribih in snegu

21. 11. 2024 08.16

Srbska policija in protiteroristične enote so po več tednih iskanja prijeli dvojnega morilca v vasi Pribojska Goleša na jugozahodu Srbije. Pri sebi je imel dve puški, vendar se policistom ni upiral. Ali Balijagić je oktobra v vasi Sokolac na severu Črne gore ubil 69-letno Milenko Madžgalj in njenega 60-letnega brata Jovana Madžgalja.

Ukrajina na rusko ozemlje prvič izstrelila britanske rakete dolgega dosega

20. 11. 2024 20.00

Ukrajina je prvič izstrelila britanske rakete dolgega dosega storm shadow na rusko ozemlje, poročajo britanski mediji. Britanska odločitev prihaja dan po tem, ko je Ukrajina na rusko ozemlje prvič izstrelila ameriške rakete dolgega dosega atacms. Ameriški predsednik Joe Biden je Kijevu odobril tudi dobavo protipehotnih min. Medtem se Kijev še vedno sooča z intenzivnimi ruskimi napadi. Zaradi grožnje obsežnega ruskega napada so v prestolnici zaprli in evakuirali ameriško, italijansko in grško veleposlaništvo. Na slovenskem veleposlaništvu v Kijevu so uslužbence napotili na svoje domove in jih pozvali k doslednemu upoštevanju varnostnih ukrepov.

Bidnova zelena luč Ukrajini sprožila val kritik Trumpovih zaveznikov

19. 11. 2024 09.41

Še preden je Donald Trump prevzel vajeti v Beli hiši, že prihaja do prvih nasprotovanj. Zelena luč predsednika Joeja Bidna, da Ukrajini dovoli napade na Rusijo z ameriškimi raketami dolgega dosega, je povzročila osuplost in požela kritike zaveznikov bodočega predsednika. Trump sicer te odločitve še ni komentiral, so se pa na njo odzvali njegovi podporniki.

'Če nam ukinete pomoč, bomo razvili jedrsko bombo'

14. 11. 2024 10.39

"Ukrajina bi lahko v nekaj mesecih razvila osnovno jedrsko bombo, če Donald Trump umakne ameriško vojaško pomoč," piše v analitičnem dokumentu, pripravljenem za ukrajinsko ministrstvo za obrambo. Podobne besede naj bi Trumpu še pred volitvami izrekel Volodimir Zelenski. Ukrajina je o tem govorila tudi aprila 2021, skoraj leto dni pred začetkom ruske invazije. Država je nekdaj na svojem teritoriju imela jedrsko oborožitev.

Se Kitajska pridružuje 'elitnemu' klubu držav z letalonosilkami na jedrski pogon?

11. 11. 2024 09.36

Kitajska naj bi zgradila kopenski prototip jedrskega reaktorja za veliko vojaško ladjo, kažejo analize satelitskih posnetkov in kitajskih vladnih dokumentov. Gre za jasen znak, da Peking izredno hitro napreduje pri izdelavi svoje prve letalonosilke na jedrski pogon, kar pa obenem predstavlja vse večjo konkurenco Združenim državam Amerike.

Trump in Putin naj bi se pogovarjala, Kremelj pravi da je to 'popolna izmišljotina'

11. 11. 2024 08.16

"Trump svojega drugega predsedniškega mandata ne želi začeti z zaostrovanjem vojne v Ukrajini," naj bi po telefonskem pogovoru ameriškega in ruskega predsednika poudaril nekdanji ameriški uradnik. Sicer naj bi Trump Putina po telefonu opozoril tudi na močno vojaško prisotnost Amerike v Evropi in izrazil zanimanje za hitro rešitev vojne. A kot pravijo v Kremlju, se predsednika sploh nista še pogovarjala, kaj šele, da bi razpravljala o kakršnih koli ukrepih v Ukrajini.

'Največji zmagovalec vsake vojne je vojaško-industrijski kompleks'

05. 11. 2024 16.52

Pentagon je ena največjih ameriških državnih institucij, v kateri pa ni mogoče uspešno izpeljati revizije. Mase denarja, ki se pretakajo na relaciji vojaških industrijskih velikanov, Kongresa, Bele hiše, Pentagona, lobistov in 'think tankov' razkrivajo in hkrati brišejo sledi kompleksnega sistema, ki ima še danes velik vpliv nad ameriško politiko. Toda vojaško-industrijski kompleks ni vsemogočen, znotraj 'nadpolitičnih krogov' oz. t. i. globoke države mu konkurirajo drugi vse močnejši akterji. Kako vplivno je orožje pri odločanju volitev?

Od umorjenega Kennedyja do Watergata in Monice Lewinsky

03. 11. 2024 16.00

Pomembno je razlikovati med ambicijami predsednikov in omejitvami, na katere naletijo v času svojega predsedovanja. Vse, kar so povedali med predsedniško kampanjo, je lahko postranskega pomena, saj imajo omejena pooblastila. Lincoln denimo ni želel državljanske vojne, Roosevelt je želel končati depresijo, Reagan je želel spodbuditi gospodarstvo in Bush verjetno ni imel namena narediti invazije na Afganistan. A so nastopile še druge sile in spodkopale njihovo predsedstvo ter odločile o končnem cilju. In kaj so prinesli ameriški predsedniki med in po drugi svetovni vojni?

Demokracija ali 'oligarhija z neskončnim političnim podkupovanjem'?

02. 11. 2024 15.01

So ZDA še vedno demokracija? So to sploh kdaj v resnici bile? Kakšen vpliv imajo bogati posamezniki in kako nemočni so nižji sloji? Ali na primeru ZDA drži Leninova teza, da v pogojih kapitalistične proizvodnje in zasebne lastnine delovanje kapitalističnih monopolov neizogibno vodi v prevlado finančne oligarhije? Kako se ameriška oligarhija razlikuje od ruske, kitajske in drugih "avtoritarnih režimov"?