utirjenje
Nasa znova preložila izstrelitev velikanke proti Luni
03. 09. 2022 07.44Z ameriškega vesoljskega izstrelišča v Cape Canaveralu na Floridi bi morala proti Luni poleteti raketo lunarnega programa Artemis. A let so zdaj zaradi iztekanja goriva znova preložili. Izstrelitev je bila sicer zaradi domnevno pokvarjenega senzorja na enem od motorjev odpovedana že v ponedeljek. Še eno priložnost, za izstrelitev svoje velikanske rakete, ki jo je predhodno napovedala Nasa, ima agencija v ponedeljek, 5. septembra.
Bitko za turiste v vesolju bo dobil Richard Branson
09. 10. 2018 13.32Richard Branson je za CNBC rekel, da se Virgin Galactic, podjetje, ki ga je ustanovil z namenom ponujanja komercialnih vesoljskih poletov, pripravlja, da bo opravljal teste v vesolju v naslednjih tednih in ne mesecih.
Rusija in ZDA v skupno izgradnjo vesoljske postaje v Lunini orbiti
27. 09. 2017 14.16Rusija in ZDA so se dogovorile za izgradnjo skupne vesoljske postaje v Lunini orbiti. Prvi moduli bi bili lahko na utirjenje v orbito pripravljeni med letoma 2024 in 2026. Projektu se lahko pridružijo tudi druge države.
Kaj se dogaja s sondo Juno na obisku pri Jupitru?
08. 07. 2016 07.59Sonda Juno je morala ugasniti vse znanstvene instrumente, da se je uspešno utirila v orbito njenega gostitelja Jupitra. Zdaj torej sonda znova prižiga instrumente, nekoliko pa bo morala popraviti tudi svojo orbito.
VIDEO: Rusom spodletela misija na Mars
09. 11. 2011 17.12Rusi so proti Marsovemu satelitu Fobos izstrelili sondo brez posadke, ki naj bi na Zemljo prinesla vzorce, a je ta zašla s smeri. Če je ne utirijo, bo postala le 13-tonski zelo drag odpadek, ki kroži okoli Zemlje.
Kitajska utirila nov satelit
25. 05. 2003 00.00Kitajska nosilna raketa vrste long march 3-A je s kitajskega kozmodroma Xichang v provinci Sichuan na jugozahodu države v vesolje ponesla kitajski navigacijski satelit.
Prva izstrelitev v vesolje po Columbii
26. 04. 2003 00.00Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so davi ob 9.53 in 51 sekund po lokalnem času izstrelili rusko nosilno raketo vrste sojuz FG z vesoljsko ladjo Sojuz TMA 2 v kateri je na Mednarodno vesoljsko postajo (MVP) poletela sedma posadka postaje, ruski in ameriški vesoljec Jurij Malenčenko in Edward Lu.
Indija utirila Metsat 1
14. 09. 2002 00.00Indijska vesoljska agencija ISRO je sporočila, da so v vesoljskem središču Satish Dhawan danes ob 15.55 po lokalnem času uspešno izstrelili štiristopenjsko indijsko nosilno raketo PSLV-C4, ki je utirila prvi indijski specializiran meteorološki satelit Metsat 1.
Ariane utirila Intelsat
06. 09. 2002 00.00Z evropskega vesoljskega izstrelišča v Francoski Gvajani je nosilna raketa ariane 4 v vesolje ponesla telekomunikacijski satelit Intelsat 906, ki se je kasneje uspešno utiril.
Rusi izstrelili Kosmos 2392
26. 07. 2002 00.00Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so danes ob 19.13 po moskovskem času z izstrelitvene rampe 24 na 81. ploščadi izstrelili težko nosilno raketo proton K.
Izrael utiril vohunski satelit Offeq 5
29. 05. 2002 00.00Izraelske vojaške letalske enote so v torek utirile 60 milijonov dolarjev vreden izraelski vojaški obveščevalni satelit Offeq 5 (Obzorje 5), ki ima občutljive izraelske fotografske kamere in senzorje.
Vrnitev vesoljskega turista 2
06. 05. 2002 00.00Po dobrih devetih dneh se je v nedeljo, z Mednarodne vesoljske postaje (MVP) na Zemljo vrnil računalniški bogataš Mark Shuttleworth (28) iz Južnoafriške republike, drugi človek na svetu, ki si je "vozovnico" za desetdnevni vesoljski polet, domnevno za 20 milijonov dolarjev, kupil sam in ga zato kljub njegovemu nasprotovanju svetovni mediji imenujejo vesoljski turist številka 2.
Utirjenje 200. satelita
04. 05. 2002 00.00Iz vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani so izstrelili evropsko nosilno raketo ariane, ki je kot 200. koristni tovor doslej, utirila francoski raziskovalni satelit za daljinsko zaznavanje okolja Spot-5.
Japonci preizkusili raketo H-2A
04. 02. 2002 00.00V japonskem vesoljskem središču Tanegašima je danes ob 11.45 po tokijskem (davi ob 3.45 po srednjeevropskem) času poletela druga nova japonska nosilna raketa H-2A.
Ariane 42L utirila Insat 3C
24. 01. 2002 00.00Z evropskega vesoljskega izstrelišča Kourou v Francoski Gvajani so davi 46 minut in 57 sekund po polnoči po srednjeevropskem času izstrelili evropsko tristopenjsko nosilno raketo ariane 42L.
Prvo utirjenje satelita letos
16. 01. 2002 00.00V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so davi ob 1.30 po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo titan 4B.
S ciklonom 3 uspešno utirili šest satelitov
28. 12. 2001 00.00V arhangelski pokrajini, približno 800 kilometrov severno od Moskve, so davi s prve izstrelitvene rampe na 32. ploščadi prvega ruskega preizkusnega kozmodroma ruskega obrambnega ministrstva Pleseck izstrelili lahko ukrajinsko tristopenjsko nosilno raketo ciklon 3.
Odiseja v Marsovi orbiti
24. 10. 2001 00.00Po dveh zaporednih neuspešnih odpravah v letu 1999 so se ZDA zdaj uspešno "vrnile" k Marsu. Samodejna vesoljska sonda Marsova odiseja 2001 se je davi utirila v orbito okoli Marsa.
Pomembna japonska izstrelitev
29. 08. 2001 00.00V vesoljskem centru Tanegašima so danes ob 9. uri po srednjeevropskem času izstrelili prvo novo japonsko nosilno raketo H-2A.
Izstrelili proton K
25. 08. 2001 00.00Iz ruskega vesoljskega izstrelišča Bajkonur so na nosilni raketi Proton K v orbito poslali vojaški satelit.
Natančno utirjenje Panamsata 10
16. 05. 2001 00.00Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so v torek izstrelili težko rusko nosilno raketo proton K z dodatno stopnjo blok DM, ki je šest ur in 33 minut kasneje za ameriško družbo Panamsat v orbito prehoda v geostacionarno orbito uspešno utirila geostacionarni telekomunikacijski satelit Panamsat 10 (PAS-10).
Izstrelili sondo za Mars
07. 04. 2001 00.00V vojaškem letalskem oporišču Cape Canaveral na Floridi so ob 17.02 in 22 sekund po srednjeevropskem času izstrelili ameriško nosilno raketo srednje moči delta 2 s približno 300 milijonov dolarjev vredno ameriško samodejno vesoljsko sondo 2001 Mars Odyssey (Marsova odiseja 2001), ki ima maso 724,3 kilograma. Sondo so poimenovali po znamenitem filmu oziroma romanu Odiseja 2001, ki ga je napisal Arthur Clarke.
Pred 35 leti je Luna dobila prvi umetni satelit
01. 04. 2001 00.00Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so na današnji dan pred 35 leti ob 13. uri in 47 minut po moskovskem času v skladu s programom nadaljnjega raziskovanja Lune, kot je takrat zapisala sovjetska tiskovna agencija TASS, izvedli izstrelitev vesoljske rakete s samodejno vesoljsko postajo Luna 10 proti Luni. Tretjega aprila 1966 so Luno 10 utirili v selenocentrično orbito in tako je sovjetska vesoljska sonda postala prvi umetni satelit Lune.
Leteči kozmodrom odhaja v nebo
18. 02. 2001 00.00Ruski časnik Rosijska gazeta je objavil članek z naslovom Leteči kozmodrom odhaja v nebo. Začelo se je pripravljanje prvega letala an-124-100 ruslan za leteči kozmodrom. Časnik predvideva, da bo rusko-ukrajinski sistem Zračni start Rusijo spremenil v voditeljico na svtovnem vesoljskem tržišču.
Ariane utirila japonski satelit
07. 10. 2000 00.00Na vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so z izstrelitvenega kompleksa 2 (ELA-2) danes izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 42L, ki je 20 minut kasneje v prehodno eliptično tirnico utirila japonski telekomunikacijski satelit N-Sat-110. Eno uro in štiri minute po izstrelitvi je zemeljska postaja za spremljanje satelitov Uralla v Avstraliji ujela začetne signale novega satelita in tako potrdila, da je bilo utirjenje uspešno. Začasna tirnica satelita ima prizemlje 200,1 kilometra, odzemlje 35980 kilometrov in naklon sedem stopinj. V geostacionarni orbiti, ki naj bi jo satelit z lastnim pogonom dosegel po enemu dnevu, bo v stalnem položaju 110 stopinj vzhodne zemljepisne dolžine nad Indonezijo za celotno Japonsko prenašal televizijske programe, medmrežne in druge podatke. N-Sat-110 ima 24 Ku-band transponderjev. Satelit z maso 3531 kilogramov je za vodilna japonska telekomunikacijska upravljalca Space Communications Corporation (SCC) in JSAT Corporation zasnovala in izdelala ameriška družba Lockheed Martin Commercial Space Systems (LMCSS). Družba Arianespace, ki je izvedla izstrelitev - polet ima oznako V133 -, je sporočila, da je bila to njena osma izstrelitev letos in hkrati 57. zaporedna uspešna, sicer pa 99. izstrelitev ariane 4 doslej. Inačica 42L je poletela dvanajstič. N-Sat-110 je 14. japonski satelit, ki ga je utiril Arianespace.
Izstrelili sojuz-U s Progressom M1-3
07. 08. 2000 07.57Na kozmodromu Bajkonur v Kazahstanu so včeraj ob napovedanem času, to je ob 20.27 po srednjeevropskem času, izstrelili tristopenjsko nosilno raketo sojuz-U, ki naj bi na pot proti Mednarodni vesoljski postaji (MVP) utirila prvo samodejno tovorno vesoljsko ladjo brez posadke, Progress M1-3.
Atlantis pristal na Cape Canaveralu
29. 05. 2000 12.59Na pristajalni stezi številka 15 v Kennedyjevem vsoljskem centru (KSC) na Floridi je ob 8.20 in 17 sekund po srednjeevropskem času po devetih dneh, 20 urah, desetih minutah in desetih sekundah poleta pristal ameriški vesoljski raketoplan Atlantis s šestimi ameriškimi in enim ruskim vesoljcem.
Z vodnega letala v vesolje
26. 03. 2000 10.53Vesoljska letala prihodnosti naj bi vzletala in pristajala kar na velikanskih vodnih letalih, ki bodo drsela nad oceani s polovično hitrostjo zvoka, menijo ruski in japonski vesoljski strokovnjaki, ki zatrjujejo, da bi takšna tehnologija lahko postala tekmec običajnemu navpičnemu vzletanju vesoljskih raketoplanov.
Utirjenje satelita ICO F-1 spodletelo
13. 03. 2000 14.39Z izstrelitvene ploščadi Odiseja, ki plava 370 kilometrov vzhodno od Božičnega otoka, je v nedeljo vzletela tristopenjska ukrajinsko-ruska raketa zenit-3SL, ki naj bi utirila 100 milijonov vreden britanski telekomunikacijski satelit za mobilno telefonijo ICO F-1. Utirjenje ni uspelo in raketa in satelit sta padla v Tihi ocean.
Taurus utiril satelit MTI
12. 03. 2000 17.37V ameriškem vojaškem letalskem oporišču Vandenberg v Kaliforniji so ob 10.29 po srednjeevropskem času, to je s približno šestminutno zamudo, z izstrelitvenega področja 576-East uspešno izstrelili nosilno raketo taurus: prenarejen medkontinentalni balistični izstrelek MX Peacekeeper na trdno gorivo, ki je slabih 12 minut kasneje za ameriško ministrstvo za energijo v predvidoma 575 kilometrov visoko s soncem sočasno orbito okoli Zemlje utirila ameriški satelit MTI (Multi-Spectral Thermal Imager) za vojaške in civilne namene.