ustavitev financiranja

Trump z Melanio v upepeljenem Los Angelesu. Pomoč mestu pogojuje z zahtevami

Ameriški predsednik Donald Trump je v petek med obiskom območij Severne Karoline, ki so jih lani prizadele poplave po orkanu Helene, napovedal, da bo ukinil zvezno agencijo za pomoč v naravnih nesrečah. V Kaliforniji je nato obiskal prizadeta območja po požarih ter tej demokratski državi zagrozil z odvzemom zveznih sredstev. Med drugim svojo pomoč pogojuje s prepovedjo udeležbe nezakonitih priseljencev na volitvah, čeprav ni nikakršnega dokaz, da bi slednji volili kjerkoli po ZDA.

Mosad vpleten v vohunski škandal v Italiji? Ukradli tudi podatke Melonijeve

Italijo pretresa velik vohunski škandal. Potem ko naj bi zasebno raziskovalno podjetje ukradlo podatke več politikov, vključno s podatki italijanske premierke Giorgie Meloni, je v javnost prišla informacija, da naj bi bila v vohunjenje vpletena tudi izraelska obveščevalna služba Mosad. So poleg obveščevalcev v zaroto vpleteni tudi člani mafije?

Rafa pred izraelsko ofenzivo: milijon beguncev na 62 kvadratnih kilometrih

Šest mesecev je bilo od začetka nove vojne v Gazi, ki jo spremlja obsežna humanitarna katastrofa. Je konec spopadov blizu? Najverjetneje ne. Informacije, ki prihajajo iz Gaze, Izraela in sosednji držav, so protislovne. Medtem ko naj bi bila po egiptovskih virih Izrael in Hamas blizu dogovora in Izrael umika vojsko iz Han Junisa, pa iz Tel Aviva prihajajo drugačni signali. Datum za izraelsko vojaško operacijo v Rafi na skrajnem jugu Gaze je določen, je namreč sporočil izraelski premier Benjamin Netanjahu. Podrobnosti ni podal, je pa poudaril, da izraelska zmaga nad Hamasom zahteva vstop vojske v omenjeno mesto in uničenje tamkajšnjih borcev gibanja. Medtem pa je Nikaragva pred Meddržavnim sodiščem v Haagu (ICJ) predstavila svoja stališča v postopku proti Nemčiji in Berlinu očitala, da Izraelu pomaga pri genocidu v Gazi, nemško dobavo humanitarne pomoči Palestincem ob istočasnem oboroževanju Izraela pa je označila kot patetično.

Veto ZDA ustavil resolucijo, Žbogar: Pobijanje Palestincev se mora ustaviti

Medtem ko je Svetovni program za hrano opozoril, da nemiri in spopadi otežujejo delo agencije na severu Gaze, zaradi česar je začasno prekinil dostavo hrane na sever enklave, je v Varnostnem svetu Združenih narodov potekalo glasovanje o predlogu resolucije za takojšnjo prekinitev ognja v Gazi in pozivom Hamasu k izpustitvi vseh talcev. In če je 13 članic Varnostnega sveta glasovalo za takojšnje premirje, pa je potrditev resolucije prekinil veto Združenih držav. Kot je povedala veleposlanica ZDA pred glasovanjem, po njihovem mnenju trenutno ni čas za resolucijo. Ta je imela sicer po besedah našega veleposlanika trdno podporo Slovenije. "Ukrepati moramo, preden se zbudimo v nočni mori," je po glasovanju dejal Samuel Žbogar.

VN Argentine je zaradi razmer v državi odpovedana

Zahod ukinja financiranje UNRWA, Slovenija na nasprotnem bregu

Za prekinitev financiranja agenciji UNRWA se zaradi domnevnega sodelovanja s Hamasom pri napadu na Izrael odloča vse več držav. Med drugim so vsaj začasno financiranje prekinile ZDA, Evropska komisija in Nemčija, ki so sicer v zadnjih letih tej agenciji za palestinske begunce prispevale največ denarja. Slovenija se medtem, kot smo že poročali, pridružuje pozivu generalnega sekretarja ZN k nadaljnjemu financiranju agencije, "saj bi bila sicer ogrožena življenja Palestincev".

Slovenija se strinja z nadaljevanjem financiranja UNRWA

Slovenija se ob očitkih Izraela o sodelovanju uslužbencev agencije ZN za palestinske begunce (UNRWA) v napadu 7. oktobra pridružuje pozivu generalnega sekretarja ZN k nadaljnjemu financiranju agencije, saj bi bila sicer ogrožena življenja Palestincev, so pojasnili na zunanjem ministrstvu. O prispevku UNRWA za letos vlada še ni odločala.

UNRWA še vedno v negotovosti, Evropska komisija preučuje izplačila

Evropska komisija bo preučila nadaljnja izplačila Agenciji Združenih narodov za podporo palestinskim beguncem (UNRWA), pri čemer bo upoštevala preiskavo ZN o obtožbah, da so uslužbenci agencije sodelovali pri napadu na Izrael 7. oktobra lani. Do konca februarja sicer ni predvideno nobeno izplačilo UNRWA.

'Šok' ob ustavitvi financiranja, Guterres: Morebitni vpleteni bodo odgovarjali

Po hudih obtožbah Izraela, da je Agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) vpletena v smrtonosni napad islamističnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani, je financiranje agencije do zdaj ustavilo že devet držav. Vodja Združenih narodov je nad potekom dogodkov šokiran. Obljublja, da bodo vsi uslužbenci, ki bi bili vpleteni v teroristična dejanja, odgovarjali. Ob tem pa svetovne vlade poziva, naj vendarle ne ustavljajo denarnih tokov agenciji. Da je odločitev o ustavitvi prispevkov šokantna, pa je dejal tudi vodja UNRWA Philippe Lazzarini.

Izrael bo skušal ustaviti delovanje UNRWA v Gazi, države ustavljajo financiranje

Na obtožbe Izraela, da je agencija ZN za palestinske begunce (UNRWA) vpletena v smrtonosni napad islamističnega palestinskega gibanja Hamas na Izrael 7. oktobra lani, se je odzval tudi generalni sekretar ZN Antonio Guterres, ki je nad novico zgrožen. Vodjo agencije Philippa Lazzarinija pa je prosil, da zadevo čim hitreje preišče. UNRWA je sicer po hudih obtožbah že odpustila več zaposlenih, ZDA, Kanada, Avstralia, Italija in Velika Britanija pa so začasno ustavile dodatno financiranje agencije. Medtem je Izrael napovedal, da bo po vojni skušal ustaviti delovanje UNRWA v Gazi.

Velenjska občina prihodnji teden v uskladitev toplotnega dodatka

Skok cen toplotne energije v Mestni občini Velenje je razburil občane. Decembrske položnice so pri nekaterih stanovalcih dosegale celo vrtoglavih 430 evrov. Prav zato bo velenjska občina prihodnji teden z občinskimi svetniki in političnimi strankami uskladila višino toplotnega dodatka in občanom skušala olajšati plačilo položnic za ogrevanje. Župan Velenja Peter Dermol je povedal, da bodo skušali s tem dodatkom, ki je lani znašal 30 evrov na položnico, zajeti čim večje število občanov.

Snežič izgubil tožbo proti preiskovalnemu novinarju iz BiH

Okrožno sodišče v Ljubljani je v zasebni tožbi davčnega svetovalca Roka Snežiča presodilo v korist obtoženega preiskovalnega novinarja Avda Avdića. Snežič je novinarja tožil zaradi razžalitve in žaljive obdolžitve. Sodišče pa je zdaj sklenilo, da se pritožba zavrne kot neutemeljena. Snežiču, ki se na sodnih narokih ni pojavljal, je sodišče naložilo, da mora plačati 920 evrov stroškov.

'Vlado pozivamo, naj spoštuje pravila o delovanju ESS'

Zastoj delovanja ESS, do katerega je prišlo, potem ko se premier Robert Golob ni udeležil za petek napovedane seje ESS, bi lahko vlada izkoristila za nadaljnje vlaganje neusklajenih predlogov zakonov, posebej zdravstvenih, v DZ, so opozorili predstavniki reprezentativnih sindikalnih central. "Vlado pozivamo, naj spoštuje pravila o delovanju ESS in omogoči dovolj časa za socialni dialog," je dejal sindikalist in predsednik ESS Jakob Počivavšek, ob tem pa je bil kritičen še do delodajalske strani, ki da "zavira postopek usklajevanja".

Rusija bo s februarjem prepovedala izvoz nafte v države, ki uporabljajo cenovno kapico

Ruski predsednik Vladimir Putin je izdal odlok o prepovedi prodaje nafte državam in podjetjem, ki uporabljajo cenovno kapico 60 dolarjev za sod ruske nafte, torej tudi Sloveniji. Odlok bo veljal od 1. februarja do 1. julija. V EU sicer že od začetka tega meseca velja embargo na uvoz večine ruske nafte.

Dan pred zdravniki bodo 'stavkali' pacienti: Nevzdržna situacija

Potem ko je sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides enodnevno opozorilno stavko napovedal za 11. januar, bodo zdaj "stavkali" še pacienti. Iniciativa Glas ljudstva to stavko napoveduje za dan pred zdravniško.

Prepovedan uvoz večine ruske surove nafte v EU

Po izteku prehodnega obdobja je v EU začela veljati prepoved uvoza ruske surove nafte, o kateri so se članice unije dogovorile junija. Za nafto, dobavljeno po naftovodih, bo veljala izjema. Na ravni skupine G7 bo cenovna kapica za rusko nafto postavljena pri 60 dolarjih za 159-litrski sod. Začela bo veljati tudi cenovna kapica za rusko nafto.

Izzivi lokalnih medijev: pomanjkanje finančnih virov in politični pritiski

V časih, ko se lažne novice na družbenih omrežjih širijo nekajkrat hitreje kot resnične informacije, potrebujemo kakovostno novinarstvo. Slovenija je letos na indeksu medijske svobode padla za 18 mest in je med 180 državami zasedla 54. mesto. Glavni vzrok nazadovanja so bili pritiski politike, tako v javnih kot lokalnih medijih, ki jih bremeni tudi pomanjkanje finančnih virov. Lokalni vpliv politike se izvaja tudi s pomočjo kapitala in poskusa vstopa v samo lastništvo medijev, še posebej problematična pa so t. i. občinska glasila, v katerih se za promocijo županov porablja javni denar.

Po posvetu Sveta za nacionalno varnost: 'Potrebe po dvigu stopnje pripravljenosti ni'

Potekal je neformalni posvet članov Sveta za nacionalno varnost. Kot je pojasnil predsednik vlade Robert Golob, je bila točka samo ena, in sicer incident na poljsko-ukrajinski meji. "Na podlagi vseh informacij smo na koncu ugotovili, da ni nobene potrebe po dvigu stopnje pripravljenosti, ker se ocena dodatne ogroženosti ni dvignila," je dejal.

Sprejet delni embargo na uvoz ruske nafte

Članice Evropske unije so potrdile šesti sveženj sankcij proti Rusiji, ki med drugim vključuje delni embargo na uvoz ruske nafte. Iz sistema Swift bodo izključene še tri ruske banke, med njimi tudi Sberbank.

Dvig minimalne plače in minimalne pokojnine, plačilo zdravstvenih storitev po realizaciji

Osnutek koalicijske pogodbe, ki je zaokrožil v javnosti, predvideva številne ukrepe, ki sprožajo deloma kritike deloma pa tudi pozdrave v javnosti. Med drugim dokument predvideva dvig najnižje zagotovljene pokojnine v prihodnjem letu na 700 evrov in dvig minimalne plače, ta bi v prihodnjem letu znašala 800 evrov neto. Med drugim bi odpravili prekrškovne in kazenske postopke proti posameznikom zaradi kršitev protikoronskih ukrepov.

Stranki Naša prihodnost in Dobra država na volitve s skupno listo

Stranki Naša prihodnost in Dobra država se na državnozborske volitve podajata s skupno listo: Naša prihodnost in Dobra država. Na listi se nahajajo tako kandidati obeh strank kot tudi tisti iz vrst Zveze za Dolensko in Gibanja SOS. Slednji so minuli konec tedna izkazali svojo podporo obema strankama oziroma skupni listi Naša prihodnost in Dobra država.

Ustavitev kratkih letov bi močno zmanjšala evropski uvoz ruske nafte

Vsak četrti let v EU poganja ruska nafta. Zaustavitev kratkih letalskih povezav v EU, kjer že obstajajo železniške povezave, bi na leto pripomoglo k zmanjšanju uvoza ruske nafte v EU v vrednosti dveh milijard evrov. To kaže novo poročilo, ki ga je opravila okoljevarstvena organizacija Greenpeace Osrednje in Vzhodne Evrope.

Lide na politično sceno vstopa z zavezami za normalizacijo države

Na politični parket prihaja nova stranka Lide (Liberalni demokrati). Igor Zorčič je bil na današnjem ustanovnem kongresu izvoljen za prvega od več možnih predsednikov stranke. Lide v programu stavi na osebno svobodo, odprto družbo, svobodno gospodarsko pobudo, družbeno pravičnost in kulturo dialoga. Zavzemajo se za krepitev srednjega razreda in zaščito najbolj ranljivih. Ob tem so tudi oblikovali 13 ključnih zavez za normalnizacijo Slovenije.

Dogovori na COP26: Ustavitev krčenja gozdov in zmanjšanje izpustov metana

V škotskem Glasgowu je bil na podnebni konferenci COP26 sklenjen prvi pomembnejši dogovor. Več kot sto svetovnih voditeljev se je zavezalo, da bomo do leta 2030 ustavili krčenje gozdov. Med podpisniki bo tudi Brazilija, kjer je krčenje amazonskega pragozda še posebej pereča tema. Osrednji dvodnevni politični dogodek podnebne konference COP26, ki se ga je udeležil tudi slovenski premier Janez Janša, se je zaključil. Slovenska vlada pa je sklenila, da bo Slovenija pristopila k pobudi za krepitev izstopa iz premoga in k čistemu energetskemu prehodu.

Ameriški boj na požiralniku denarja

Gospodarstvo ZDA se prebija skozi kipeče morje, ko tokovi naraščajoče inflacije butajo ob čeri pandemijskega krča. Najmanj, kar država potrebuje, so umetno sprožene finančne krize. Prvo, ustavitev dela vlade, so odložili na december, a v zraku visi še večja, plačilna nesposobnost države, da upnikom vrne izposojeni denar.

Bo vlada STA vendarle nakazala 845.000 evrov?

Vlada bo nakazala predujem v višini 845.000 evrov za pričakovane izdatke pri opravljanju javne službe v letu 2021, "takoj, ko se bo njihov direktor Uroš Urbanija seznanil z njenim celovitim finančnim poslovanjem". Prav tako so sklenili direktorju STA Bojanu Veselinoviču dati navodilo, da najkasneje v 48 urah umakne tožbo proti Ukomu. "Takoj ko bo Ukom nakazal predujem v višini 845.000 EUR, bomo umaknili vloženo začasno odredbo, saj od tistega trenutka ne bo več ogrožena likvidnost našega poslovanja," odgovarja Veselinovič.

Mednarodne nevladne organizacije pozivajo k zaščiti svobode medijev med predsedovanjem

Več mednarodnih nevladnih organizacij za svobodo medijev je slovensko vlado pozvalo, naj se med predsedovanjem Svetu Evropske unije vzdrži poskusov spodkopavanja pobud, katerih namen je izboljšati razmere na področju svobode medijev v članicah EU in državah kandidatkah za članstvo v Uniji. Druge države članice pa so pozvali, naj bodo na to pozorne.

Pahor Slovenski tiskovni agenciji podelil državno odlikovanje

Predsednik republike Borut Pahor je podelil državna odlikovanja red za zasluge Slovenski tiskovni agenciji, radijskemu in televizijskemu programu za italijansko narodno skupnost v okviru koprskega regionalnega centra Radiotelevizije Slovenija in slovenskemu dopisništvu italijanske javne televizije RAI. Direktor STA Bojan Veselinovič se je predsedniku zahvalil za priznanje, ob tem pa poudaril, da so avtonomne in institucionalno ter finančno neodvisne agencije zlati standard svobode medijev, demokracije in spoštovanja pravice do obveščenosti.

NS STA poziva vlado k pregledu dokumentacije

Mladen Terčelj, predsednik nadzornega sveta STA, je v imenu NS STA poslal pismo predsedniku vlade Janezu Janši in ga pozval, naj vlada čim prej pregleda dokumentacijo o poslovanju STA, ki so jo na naslov vlade poslali aprila. Prav tako je pozval, naj vlada poda morebitne dodatne zahteve za podatke, vzpostavi financiranje javne službe STA in posledično zagotovi delovanje STA kot gospodarske družbe.

STA 30-letnico praznuje v senci boja za obstanek

Mineva 30 let od vpisa STA v sodni register, s čimer je pred osamosvojitvijo Slovenije nastala nacionalna tiskovna agencija, ki je prvo novico objavila 17 dni kasneje, 20. junija 1991. STA se ob 30-letnici bori za obstanek, saj ji vlada že več kot 150 dni ni izplačala nadomestila za javno službo, kar bi ji po veljavni zakonodaji morala. Medtem pa je Komisija za nadzor javnih financ (KNJF) podprla sklepa Levice in od vlade zahteva, naj v treh dneh izpolni dolžnost in zagotovi financiranje STA.