umestitev v ustavo
Posegi v zakonodajo, ki jim nasprotuje celo stroka: 'Nepremišljeno, neutemeljeno, škodljivo'
21. 01. 2022 12.55Predlagani dopolnitvi kazenskega zakonika, ki skrajšuje zastaralne roke v zadevah gospodarske kriminalitete, med drugim nasprotujejo na vrhovnem državnem tožilstvu in pravosodnem ministrstvu. Kot pravijo, so rešitve nesistemske in lahko pomenijo ravno nasprotne učinke. V težjih oz. zapletenejših primerih kaznivih dejanj bi pomenile celo neke vrste amnestijo za storilce kaznivih dejanj.
Svetina opozoril na prepočasno prilagajanje okolja in storitev invalidom
20. 11. 2021 22.01Slovenija je po oceni ministrstva za delo ena dejavnejših držav na področju uresničevanja pravic invalidov in kot predsedujoča Svetu EU odločno podpira udeležbo invalidov v vseh vidikih družbe v EU. A varuh človekovih pravic Peter Svetina meni, da je enakopravno vključevanje invalidov in ustvarjanje vključujočega okolja pri nas prepočasno.
Novi zakon o vodah: ob priobalnih zemljiščih ne tovarnam. Kaj pa drugi objekti?
10. 05. 2021 07.05Ministrstvo za okolje zatrjuje, da novi Zakon o vodah zožuje pravico posegov na priobalnem pasu in tako dodatno ščiti vode. Nasprotniki zakona pravijo, da to drži, a težava leži drugje. 37. člen namreč na priobalnih zemljiščih, ki so izjemno pomembna tako za zdravje vodnih ekosistemov kot za ublažitev poplavnih valov, hkrati dodaja nove možnosti gradnje objektov. Po novem bi se tako dopustilo tudi gradnjo zasebnih in plačljivih objektov na naravnih vodnih in priobalnih območjih. In ker ministrstvo ne želi odstopiti od tega člena, zdaj zbirajo podpise za razveljavitev celotnega zakona. Kaj ta v resnici prinaša, kako realna grožnja pitni vodi je novela zakona?
'Revščina v državi je izbira politike'
04. 12. 2019 13.13Pred enim letom je zaživel vseslovenski dobrodelni projekt Veriga dobrih ljudi, ki družinam z mladoletnimi otroki nudi najbolj celostno pomoč in podporo na poti iz primeža revščine. V tem času so obravnavali več kot 700 družin, program opolnomočenja pa je v tem letu uspešno zaključilo 85 družin.
Bo slovenski znakovni jezik kmalu umeščen v ustavo?
18. 04. 2019 11.57Znakovni jezik je za uporabnike materni jezik in njihov osnovni in edini jezik za sporazumevanje, poudarja ministrica za delo Ksenija Klampfer. Z umestitvijo slovenskega znakovnega jezika v ustavo pa se pričakuje, da država slovenski znakovni jezik prizna kot avtohton jezik skupnosti uporabnikov tega jezika.
FOTO: Novi kralj: Mati, sledim tvojim stopinjam
30. 04. 2013 08.23Nizozemska je po 120 letih dobila novega kralja. Princ Viljem Aleksander je postal vladar kraljestva Nizozemske, Curacaa, Arube in Sint Maartena. Novi kralj se je pred prisego zahvalil svoji materi za dolga leta vladanja.
'Ne želim umreti. Prosim, ne dovolite, da umrem'
07. 03. 2013 09.37Za pokojnega venezuelskega predsednika, ki je imel raka, naj bi bil usoden močan srčni napad. Venezuelci so se od njega poslovili na ulicah prestolnice, h krsti pa so poleg svojcev, prijateljev in ožjih sodelavcev prišli tudi nekateri predsedniki latinskoameriških držav.
Računsko sodišče: Trenutno fiskalno pravilo je preohlapno in premalo kredibilno
29. 08. 2012 12.48Računsko sodišče ugotavlja, da je trenutna oblika fiskalnega pravila, ki je zapisano le kot uredba, preohlapna in zmanjšuje kredibilnost. Zapisano bi moralo biti v ustreznejši obliki in bi moralo določati, kakšne bi bile sankcije za nespoštovanje in kdaj bi ga lahko kršili.
Pahor predlaga sestanek predsednikov strank
16. 07. 2012 16.05Pahor poudarja, da bi imelo nesprejetje fiskalnega pravila za Slovenijo nepredvidljivo politično, gospodarsko in socialno škodo. Zato predlaga, da Janša še pred glasovanjem skliče sestanek predsednikov strank. Po Virantovem mnenju je fiskalno pravilo zelo pomembno, ne pa usodno.
Za 35-odstotni kvorum vsi, razen NSi
28. 05. 2012 20.27Po kompromisnem predlogu, ki ga podpirajo vse stranke, razen NSi, bi DZ referendum lahko razpisal na lastno pobudo, moral bi ga razpisati na zahtevo 40.000 volivcev, ne bi pa ga več mogla zahtevati tretjina poslancev in državni svet. Da bi bil referendum veljaven, bi morala biti volilna udeležba 35-odstotna.
Ustavna komisija podprla vnos fiskalnega pravila v ustavo
10. 04. 2012 07.42Člani ustavne komisije so potrdili sklep, da naj se v ustavo vnese fiskalno pravilo o uravnoteženih javnih financah. Ob tem so potrdili tudi stališče strokovne skupine, da je treba vladni predlog na določenih mestih spremeniti oziroma dopolniti.
Odločitev zaradi oznake interno še ni znana
16. 06. 2009 22.19Predstavniki vlade in sodne veje oblasti so uspešno končali usklajevanja o umestitvi sodnikov v plačni sistem.
Kongres SDS v Celju
19. 05. 2001 00.00Po napovedih predsednika SDS Janeza Janše je 7. kongres stranke, ki zaseda v prostorih Celjskega sejma, "kongres novih energij". Približno 400 delegatov - nekaj več kot polovica jih je delegatov po funkciji, ostali pa so bili izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo pod geslom Ustvarjamo Slovenijo vrednot sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Predkongresna razprava v stranki je pokazala, da politični program, ki je bil sprejet maja 1999 na portoroškem kongresu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi oz. dopolniti z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o delovno-pravni zakonodaji, o Evropski zvezi, o zvezi NATO, o razvoju slovenskega podeželja in kmetijstva, o sonaravnem bivanju in delovanju, o pomenu inovativne družbe ter o povečevanju neupravičenih socialnih razlik. Predlog resolucije z naslovom Devet grafitov študentskega razuma pa je pripravila tudi Socialdemokratska mladina (SDM).
Po kongresu nova podoba SDS
13. 05. 2001 00.00Podoba SDS bo po celjskem kongresu drugačna, saj se bo stranka v prihodnje manj ukvarjala s proceduro in več z vsebino oz. s ključnimi razvojnimi izzivi, s katerimi se Slovenija sooča v prvi polovici 21. stoletja. To pa ne pomeni, da bo stranka manj kritična do nepravilnosti, ampak da bo vselej ponudila alternative, je v pogovoru poudaril predsednik SDS Janez Janša. Po njegovih besedah se socialdemokrati dobro zavedajo, da mora v državi priti do konsenza o njenih razvojnih ciljih in "do vsaj približnega soglasja o tem, kako gledati na preteklost, da nas ta ne bo razdvajala tudi v prihodnosti". "Slovence čaka podoben korak, kot so ga po padcu Francove diktature naredili Španci. Navkljub temu, da so različno razlagali dogajanje v preteklosti, je med njimi prevladalo spoznanje, da se lahko poenotijo glede razvojnih oz. strateških ciljev države." Ob tem je Janša opozoril, da 7. kongres SDS, ki bo zasedal 19. maja, ne bo služil kot orodje za poenotenje stranke. "Predkongresna razprava v mestnih in občinskih odborih je podprla glavne dosedanje usmeritve stranke in tako pokazala, da kongres zaradi nekakšne večje enotnosti ni potreben, potreben pa je zaradi nekaterih vsebinskih in organizacijskih sprememb."
Pred kongresom SDS
01. 05. 2001 00.00Ustvarjamo Slovenijo vrednot bo geslo 7. kongresa SDS, ki bo 19. maja zasedal v Celju in bo po napovedih predsednika stranke Janeza Janše "kongres novih energij". Približno 430 delegatov - nekaj več kot polovica jih bo delegatov po funkciji, ostali pa bodo izvoljeni na programskih konferencah občinskih in mestnih odborov - bo sprejemalo nov statut, hkrati pa volilo predsednika stranke ter člane izvršilnega in nadzornega odbora. Kandidate lahko do 5. maja predlagajo vsi člani, vodstva regij, občinski odbori ter organi stranke, interesnih združenj in forumov SDS, sezname kandidatov pa bo mogoče dopolnjevati tudi na samem kongresu. Kot poudarjajo v vodstvu SDS, je predkongresna razprava v stranki pokazala, da politični program, ki je bil sprejet na 5. kongresu v Portorožu, ne potrebuje večjih sprememb, velja pa ga nadgraditi z resolucijami, ki bodo SDS kot stranko načelne sredine umestile v spremenjene politične razmere po zadnjih državnozborskih volitvah in lanskih spremembah v slovenskem političnem prostoru. Poleg nosilne resolucije - njen naslov bo enak geslu celjskega kongresa - bodo delegati sprejemali še resolucije o zaposlovanju in delovnih razmerjih, o izzivih mlade generacije, o ekoloških izzivih ter o slovenski poti v EU in zvezo NATO.