trobiš
'Kriza bo prišla': Kako bosta vlada in EU reševali avtomobilsko industrijo?
06. 03. 2025 19.10Kako bo Evropska unija reševala avtomobilsko industrijo, ki samo v Sloveniji zaposluje 40.000 ljudi? Bo samo omilitev preambicioznih ciljev preprečila zlom te panoge? Ideja o zelenem prehodu oziroma prepovedi avtomobilov na dizelski in bencinski pogon do leta 2035 ostaja, a prizanesli bodo z milijardnimi globami, ki bi proizvajalce udarile po žepih, če že letos ne bodo izpolnjene zahteve o zmanjšanem izpustu ogljikovega dioksida. Cilj je, so še dodali v Bruslju, da bodo v Evropi in na evropskih vrednotah izdelana tako vozila kot tudi vsi sestavni deli, ki poganjajo vozila.
Socialni partnerji 'raztrgali' predlog davka na nepremičnine
17. 01. 2025 19.22Neresen, pomanjkljiv in diskriminatoren. To so le nekatere kritike izhodišč zakona za obdavčitev premoženja in razbremenitev plač, ki so zedinile tako predstavnike delodajalcev kot sindikaliste. Predlog ministrstva za finance, po katerem bi s stopnjo 1,45 odstotka obdavčili nerezidenčne nepremičnine, so socialni partnerji ocenili kot neprimeren za nadaljnjo obravnavo. Izhodišča bi bilo treba bistveno dopolniti, še opozarjajo partnerji. Manjkajo resne analize nepremičninskega trga in mednarodne primerjave, so prepričani. Vladna stran razpleta na seji Ekonomsko socialnega sveta ni komentirala.
Slovenske hokejistke s tesno zmago začele olimpijske kvalifikacije
12. 12. 2024 16.12Slovenska ženska hokejska reprezentanca je v prvem krogu tretjega dela kvalifikacij za nastop na olimpijskih igrah 2026 v skupini D premagala Islandijo s 3:2 (1:1, 1:1, 1:0). V slovaškem mestu Pieštany varovanke selektorja Boštjana Kosa čakata še tekmi proti Kazahstanu in Slovaški.
Risinje verjamejo v čudež
09. 12. 2024 16.19Slovenska ženska članska reprezentanca bo v prihajajočem tednu nastopila na predkvalifikacijskem turnirju za uvrstitev na OI, ki bodo februarja 2026 potekale v Milanu in Cortini d'Ampezzo. Gostitelj turnirja bo slovaško mesto Pieštany, slovenske risinje pa bodo svoje moči merile z izbranimi vrstami Islandije, Kazahstana in Slovaške.
Ukinitev beleženja odmora za malico, mesečno namesto dnevno beleženje podatkov
06. 12. 2024 06.52ESS je na seji po več poskusih pogajanj na nižjih ravneh potrdil težko pričakovani kompromisni osnutek predloga novele zakona o evidentiranju delovnega časa. Ta med drugim predvideva ukinitev beleženja odmora za malico ter uvaja mesečno namesto dnevnega beleženja ostalih podatkov, je po seji dejal minister za delo Luka Mesec.
Razdeljena avtomobilska industrija – odpuščanja ali nove priložnosti za razvoj?
05. 12. 2024 06.00Slovenska avtomobilska industrija je že več mesecev na trnih zaradi težav nemške industrije. Pri Volkswagnu, Fordu, Nissanu in Audiju so odpuščanja že napovedali. Posledično nekatera slovenska podjetja – Boxmark in Mahle – odpuščajo in selijo svojo proizvodnjo iz Slovenije. Odpušča tudi Unior. Cimos je že odpustil štiri ljudi. Na drugi strani v Hidrii 1728 zaposlenih ne bo ostalo brez službe. Podjetjem, kot je Elaphe, pa kriza lahko celo koristi.
'Nemčija je zakašljala in pri nas je že kar nekaj konkretnih bolnikov'
14. 10. 2024 19.39Po Boxmarku iz Kidričevega je v le nekaj tednih obsežna odpuščanja napovedalo tudi podjetje Mahle. Gre hkrati tudi za napoved večje krize ne le v avtomobilskem sektorju, temveč v gospodarstvu nasploh? Minister Luka Mesec, ki je že pred časom napovedal posredovanje države, zagotavlja, da že imajo pripravljene rešitve, podobne tistim, ki smo jih poznali v času zdravstvene krize. Pa bodo državne subvencije in skrajšani delovniki dovolj? Nemci ob znatnem padcu povpraševanja po avtomobilih napovedujejo množična odpuščanja v Evropi in po svetu, brez zaposlitve bi lahko po nekaterih projekcijah ostalo pol milijona delavcev.
Zadnji žebelj v krsti: 'Slovenija, nisi več konkurenčna'
11. 10. 2024 06.00Slovenija ni več konkurenčna, svari Blaž Brodnjak. Zanimiva postaja sosednja Hrvaška, ki privablja podjetja ter razvojni in vodstveni kader. Da bi se Slovenci v tujini vrnili in da bi privabili tuji kader, vlada predlaga popust pri dohodnini, ki bi znašal 4000 evrov na leto. Je to dovolj? Je ukrep diskriminatoren do slovenskih delavcev, ki ostanejo doma?
'Ko se bo zatresel Volkswagen, se bo zagotovo zamajala tudi Slovenija'
10. 09. 2024 18.40Po novicah o hudih težavah nemškega avtomobilskega koncerna Volkswagen prvi alarmi zvonijo tudi pri nas. Ko se bo zatresel Volkswagen, se bo zagotovo zamajala tudi Slovenija, svarijo gospodarstveniki, saj je kar 10 odstotkov slovenskih podjetij vezanih na avtomobilsko industrijo, pretežni del prav na Volkswagen.
Boxmark: Med odpuščenimi tudi delavci tik pred upokojitvijo
20. 08. 2024 19.05Pri proizvajalcu usnjenih prevlek za avtomobilsko in letalsko industrijo Boxmark iz Kidričevega odpuščajo. 120 zaposlenih bo ostalo brez dela, med njimi tudi starejši, ki so tik pred upokojitvijo. Prvih 60 jih bo moralo oditi do konca oktobra, še enkrat toliko do konca leta. "Zanje preprosto nimamo dela," pravijo v podjetju. Naročil je namreč za petino manj. Zaposleni pa so medtem prepričani, da vodstvo načrtno zmanjšuje število zaposlenih, saj naj bi lastniki iskali cenejšo delovno silo na Balkanu in Bližnjem vzhodu.
Investitor hišo zgradil mimo gradbenega dovoljenja, za legalizacijo morajo stanovalci plačati 40.000 evrov
22. 07. 2024 06.01Stanovalci s Ceste Cirila Kosmača v Ljubljani so šokirani. Investitor je večstanovanjsko hišo zgradil mimo gradbenega dovoljenja – naredil je šest stanovanj namesto štirih. To ugotavlja ljubljanska upravna enota, ki lastnikom zato ne more izdati uporabnega dovoljenja. Brez tega je hiša na trgu precej manj vredna. Edina možnost je legalizacija – zanjo bi morali tako lastniki stanovanj plačati 40.000 evrov oz. 7.000 evrov na posameznega lastnika. Eden izmed njih – Gregor Gajšek – se sprašuje, zakaj morajo breme nositi prav lastniki stanovanj, ne pa investitor, če je znano, kdo je stavbo zgradil, podjetje, ki jo je zgradilo, pa je še vedno aktivno. Je to pogosta praksa?
Novo srečanje Ekonomsko-socialnega sveta ni obrodilo sadov
28. 06. 2024 18.47Razprava je bila konstruktivna, nihče pa od skupne mize ne odhaja povsem zadovoljen - tako je prvo srečanje Ekonomsko socialnega sveta, po skoraj enem letu odkar je socialni dialog propadel, ocenil minister za delo Luka Mesec. Socialni partnerji so z vlado podpisali deklaracijo o spoštovanju in spodbujanju socialnega dialoga, ki naj bi zagotovila učinkovitejši dialog in hitrejše reševanje sporov. Pred letom so se iz sveta umaknili delodajalci z besedami, da ne želijo sodelovati v pogovorih, kjer imajo zgolj vlogo statista. Jim bo vlada tokrat prisluhnila?
Nova davčna reforma: 'Tresla se je gora in rodila miš'
28. 05. 2024 18.35Novi davki in nobene razbremenitve plač, bomo pa, kot kaže, plačevali več za sladke pijače in pri vsakem nakupu na avtomatu čakali tudi na račun. Izhodišča za novo davčno reformo vlade že dvigujejo veliko prahu. "Ponovno se je tresla gora in rodila miš – razbremenitve plač ni, "fasali" pa smo nove davke," so nad predlaganimi davčnimi spremembami razočarani delodajalci. Pričakovali so namreč širši nabor ukrepov, trgovci pa se že sprašujejo, ali bodo morali investirati v nove avtomate.
Sindikati pisali Golobu: Dialog je na eni najnižjih točk, odkar obstaja ESS
20. 03. 2024 19.08Socialni dialog je padel na eno najnižjih točk v 30-letni zgodovini obstoja Ekonomsko socialnega sveta, v odprtem pismu predsedniku vlade sporoča sedem sindikalnih central, ki Golobu očitajo neodzivnost in neenakopravno obravnavo socialnih partnerjev. Kritični so do dela vlade, ki po njihovo dvoličnim in taktičnim delodajalcem – ti so ESS zapustili že pred meseci – na široko odpira vrata in pri tem sindikate povsem izključuje. Privilegijev vladajočih ne uživamo, odgovarjajo delodajalci, ki si tudi sami želijo vrnitve v ESS, a kot pravijo – ne več v vlogi statistov.
Delodajalci: 7,5-odstotni dvig nas katapultira na sam vrh v EU
17. 01. 2024 06.00Ob zdravniški in sodniški stavki bo vlada, kot kaže, morala ugrizniti še v eno kislo jabolko. Zveza svobodnih sindikatov namreč zahteva višje usklajevanje minimalne plače, kot je določeno z zakonom. Ta določa, da se minimalna plača uskladi z višino lanskoletne inflacije, ki znaša 4,2 odstotka. Sindikati pa delodajalcem in vladi pred petkovim sestankom sporočajo, da to ne bo dovolj, in zahtevajo dvig minimalne plače za 7,5 odstotka, kar bi pomenilo 913 evrov neto, po zakonu pa bi se minimalna plača dvignila na 902 evra neto. Zakaj takšna zahteva sindikatov, kaj nanjo pravijo delodajalci in kaj bodo vladi predlagali oni? V oddaji 24UR ZVEČER sta argumente soočila predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Lidija Jerkič in predstavnik delodajalcev Marjan Trobiš.
'Poskuša se varčevati na vseh koncih, zdaj pa povečujemo budžet politiki'
02. 01. 2024 21.08Še bolj kot cestnine, elektrika in davki se bo podražila - politika. Poslanci so namreč lani izglasovali spremembo, po kateri bodo letos stranke v skupnem znesku prejele skoraj enkrat več denarja kot v zadnjih letih. Potem, ko so Slovenijo prizadele hude poplave in vlada zaradi popoplavne obnove klesti porabo na vseh področjih, je poteza, ki bo finančno najbolj okrepila Gibanje Svoboda in SDS, za socialne partnerje nesprejemljiva. Ko gre za lasten žep, vlada očitno ravna povsem drugače kot takrat, ko gre za prejemke drugih, ocenjuje sindikalistka Lidija Jerkič.
Gospodarstvo sprejema povabilo, se bodo z Golobom sešli v sredo?
04. 12. 2023 10.31Gospodarstvo z nezaupanjem sprejema povabilo predsednika vlade Roberta Goloba k dialogu z vlado, ki ga je premier dal na vrhu gospodarstva. Sešli naj bi se v sredo. Njihovo nezaupanje izhaja iz tega, ker so bili, kot so prepričani, v zadnjem obdobju prevečkrat izigrani in deležni le dodatnih obremenitev. Za vnovična pogajanja vladi postavljajo tudi nekaj pogojev. Minister Boštjančič zahtevo za razveljavitev ukrepov, ki dodatno obremenjujejo gospodarstvo, šele nato so se pripravljene vrniti za pogajalsko mizo, vidi kot izsiljevanje.
Prihaja strožje evidentiranje v službi: 'Še več birokracije in kršiteljev'
10. 11. 2023 20.00Čez deset dni bodo v veljavo stopila strožja pravila za vse zaposlene. Natančno od minute do minute bo treba voditi evidenco: kdaj bo zaposleni prišel na delo, kdaj odšel, koliko časa bo na odmoru. Na ministrstvu zatrjujejo, da gre za že znana pravila, ki so zdaj le še nekoliko bolj natančno določena, da ne bi kršili delavskih pravic. Delodajalci pa opozarjajo, da zakon prinaša več birokracije in da bo kršitev še več.
Kaj prinaša novela Zakona o delovnih razmerjih?
19. 10. 2023 12.49Vlada je sprejela predlog novele Zakona o delovnih razmerjih, a reforma bo – zaradi obsega in nestrinjanj, ki so se pojavila – po besedah ministra Mesca potekala v dveh krogih. Sprejeta različica je tudi bližje željam tako sindikalne kot delodajalske strani. Vključuje namreč tudi dodatno zaščito delavskih predstavnikov, ki ji delodajalci v tej fazi nasprotujejo. V predlogu pa denimo ni možnosti 30-urnega polnega delovnega časa. Medtem ko sindikati takšno novelo pozdravljajo, delodajalci niso zadovoljni.
Na mizi zvišanje davkov za gospodarstvo: 'Že zdaj Hrvaška pobira slovenske davke'
04. 10. 2023 19.23Je vlada pripravljena gospodarstvo utopiti v davkih, da bi zbrala čim več sredstev za obnovo po poplavah? Eden od predlogov Ministrstva za finance naj bi namreč predvideval, da bi že prihodnje leto dvignili stopnjo davka od dohodka pravnih oseb. Podjetja tako ne bi več plačevala 19 odstotkov davka, temveč 21 odstotkov, leto pozneje pa 22 ali 23 odstotkov, je poročal časnik Delo.
Ali ste lastnik stavbe, zgrajene pred letom 2005?
31. 10. 2023 00.15Spremenjena zakonodaja omogoča njeno enostavno legalizacijo! Ta pomembna novost lahko prinese številne prednosti. Pridobite podrobnosti in izkoristite priložnost!
Odzivi gospodarstva: Bojimo se, da bi solidarnostna dajatev postala stalnica
25. 08. 2023 20.15Kdor ne bo oddelal solidarnih sobot, bo moral v solidarnostni sklad darovati 0,3 odstotka dohodnine. Prejemnik povprečne plače, ta znaša dobrih 1400 evrov neto, bo tako za solidarnost daroval dobrih pet evrov neto. A podjetniki menijo, da je komuniciranje vlade glede tega, kaj je osnova za obračun, precej zmedeno. Ker pa se ujme utegnejo ponoviti, minister Luka Mesec ne izključuje niti možnosti, da bi solidarnostna dajatev lahko ostala tudi po izteku dveletnega obdobja. In prav tega se bojijo tudi v gospodarstvu.
Namesto štirih sobot dve ali solidarnostni prispevek
24. 08. 2023 21.22Vlada je precej spremenila prvotno idejo o štirih prostovoljnih delovnih sobotah. Namesto tega uvaja nov prispevek, to je obvezni solidarnostni prispevek. Gre za delež dohodnine, ki ga bodo morali poravnati vsi zaposleni, enak znesek pa bodo morali v sklad prispevati tudi delodajalci. Predvidoma bo, po besedah ministra Mesca, ta znašal 0,3 odstotka dohodnine. Plačilu prispevka se boste lahko tudi izognili, če boste 'oddelali' delovno soboto. Eno v letošnjem in eno v prihodnjem letu.
Vlada: Izstop del strategije za preprečevanje sprejetja zakonov
21. 07. 2023 10.15Pet interesnih združenj iz gospodarstva je sporočilo, da zaradi vladne kršitve pravil socialnega dialoga začasno izstopajo iz Ekonomsko-socialnega sveta. Na njihovo odločitev se je odzval minister za delo Luka Mesec, ki prekinitev dialoga vidi kot taktično potezo, s katero želi delodajalska stran zaostriti razmere, da bi se določene stvari ustavile. Z njim se strinja tudi predstavnik sindikalne strani, Branimir Štrukelj.
Trobiš po izredni seji ESS: Pričakovali smo več samokritičnosti vlade
04. 07. 2023 15.41Potem ko so junija zaradi odsotnosti premierja Roberta Goloba in posledično protesta delodajalcev odpovedali sejo Ekonomsko-socialnega sveta, so se socialni partnerji sestali na izredni seji. Golob se je tokrat seje udeležil, edina točka dnevnega reda pa je bila razprava o vodenju socialnega dialoga. Trenutni predsedujoči ESS Jakob Počivavšek je povedal, da je bila razprava obsežna, vsi pa so se strinjali, da je socialni dialog izjemno pomemben v postopku priprave in sprejemanja zakonodaje. Delodajalci medtem menijo, da je vlada premalo samokritična.
'Od Goloba pričakujemo, da naredi red v svojih vrstah'
29. 06. 2023 06.00Kakšno oskrbo si zaslužijo naši družinski člani in koliko bomo zato plačali mi? Pri tako pomembnem vprašanju skrbi dejstvo, da vlada z ministrom za solidarno prihodnost Simonom Maljevcem na čelu zatrjuje eno, medtem ko bodoči izvajalci zakona, centri za socialno delo in domovi za starejše zavzemajo popolnoma nasprotno stališče. V skupnosti Centrov za socialno delo priznavajo, da so se z zakonom seznanili prek medijev, v Združenju delodajalcev so kritični do načina financiranja, saj da številke niso utemeljene, sindikati pa Goloba pozivajo, naj svojo ekipo vzame v roke, jo 'resetira' ter poduči in poziva, naj se udeležujejo sej Ekonomsko-socialnega sveta.
Sindikati, stroka in delodajalci šokirani, minister miri: Prispevek bo solidaren
28. 06. 2023 06.00Zakon o dolgotrajni oskrbi ali kako so se prižgali vsi možni alarmi. Predlog zakona, ki tako ali drugače zadeva ne le naše družinske člane, ampak prav vse nas, je vlada na dopisni seji potrdila mimo šokiranih sindikatov, delodajalcev in drugih interesnih združenj Socialno-ekonomskega sveta, še več – tudi mimo stroke, centri za socialno delo so bili denimo izključeni v celoti, in koalicijskih partneric. Zakaj s tako pomembnim zakonom vlada Roberta Goloba hiti na vrat na nos?
Bi lahko morebitna rošada v Levici prinesla menjave v vladi?
23. 06. 2023 18.16Dan po napovedi Luke Mesca, da bo zaradi nezaupnice na kongresnih volitvah strankarskim tovarišem predlagal, da ne bo več koordinator Levice, so se koalicijski partnerji zavili v molk in čakajo na razplet internega političnega merjenja moči v najmanjši vladni stranki. Koalicijski dogovor sicer predvideva, da v vladi sedijo vsi trije prvaki strank. Bi torej morebitna rošada v Levici – da bi Mesca zamenjal Kordiš – lahko prinesla tudi menjave v vladi?
Recesija: 'Ko Nemčija kihne, Slovenija dobi vročino'
26. 05. 2023 18.54Krčenje nemškega gospodarstva drugo četrtletje zapored pomeni, da je gospodarsko najmočnejša država stare celine v recesiji. Od poslovanja z Nemčijo je močno odvisno tudi slovensko gospodarstvo, kjer pravijo, da jih rezultati Nemčije ne presenečajo. So pa zaskrbljeni, saj se posledice dogajanja v naši največji gospodarski partnerici pri nas običajno občutijo s šest- do devetmesečnim zamikom.
'S 1500 evri bi država pokazala, da javne uslužbence vsaj malo ceni'
12. 05. 2023 06.08Bitka za višji regres v javnem sektorju se je začela. V zasebnem v nekaterih podjetjih namesto najnižjega (1200 evrov) izplačujejo najvišji možen neobdavčeni regres, ki znaša dobrih 2144 evrov. Sindikati javnih sektorjev želijo, da bi zaposleni v najnižjih plačnih razredih dobili 300 evrov več, torej okoli 1500 evrov neto. "Glede na višino regresov v zasebnem sektorju sem trdno prepričan, da bi morali pri tem predlogu trdno vztrajati," je povedal Štrukelj. Trobiš pa je medtem opozoril, da gospodarstvenike skrbi, kdo bo to plačal.