tomaž zwitter
Satelit za vedno ugasnil: 'Mejnik za galaksijo, a žalosten dan za mnoge astronome'
27. 03. 2025 12.51Po več kot desetletju opazovanja vesolja je satelit Gaia, ena najuspešnejših misij Evropske vesoljske agencije (Esa), za vedno ugasnil. Skupno je zbral podatke za več kot dve milijardi zvezd in drugih nebesnih teles ter omogočil nov vpogled v preteklost vesolja. Po mnenju slovenskih astrofizikov pa najpomembnejša odkritja šele prihajajo.
Asteroid na poti k nam: kaj, če nas zadane?
13. 03. 2025 18.43Znanstveniki po svetu se ukvarjajo s spremljanjem in obrambo pred asteroidi. Proti Zemlji leti večji asteroid. Kaj bi se zgodilo, če bi nas zadel? Leta 1908 je na ozemlje Slovenije padel prvi znan meteorit. Zadel je vas Avče v dolini Soče.
Ste pripravljeni na 'nebeški ognjemet'?
11. 08. 2024 09.47Te dni je znova zanimivo na nebu, ki je polno meteorskih rojev. Trenutno so najizrazitejši Perzeidi, ki bodo vrhunec aktivnosti doživljali v naslednjih dveh nočeh. Najbolj vidni bodo po polnoči, ko zaide luna.
Slovenska astrofizika sodelovala pri odkritju najbolj masivne črne luknje doslej
16. 04. 2024 10.08Slovenska astrofizika Tomaž Zwitter in Andreja Gomboc sta bila del ekipe, ki je s satelitom Gaia Evropske vesoljske agencije odkrila najbolj masivno črno luknjo doslej, nastalo iz običajne zvezde. Bližina njenega odkritja omogoča mnogo bolj podroben študij lastnosti in nastanka črnih lukenj, ki so več 10-krat masivnejše od našega Sonca.
Zgodovinsko zaslišanje, 'vesoljski mumiji' in dolgo pričakovano poročilo Nase
01. 01. 2024 17.27V minulem letu so "na svoj račun" prišli tudi navdušenci nad vesoljem in lovci na Nezemljane. Od skrivnostnih krogel in kupol, ki jih je naplavilo na plaže, do vohunskih balonov. In čeprav so slednje novice kmalu postregle s povsem logičnimi zemeljskimi razlagami, pa so bile tu tudi tiste zgodbe, ki so včasih sicer postavile več vprašanj kot odgovorov, a so kljub temu burile duhove o življenju zunaj našega planeta. Mehiškim politikom so pokazali v kongresu "trupli Nezemljanov", ameriške kongresnike so povezale priče nezemeljskih pojavov, Nasa pa je objavila dolgo pričakovano poročilo o raziskavi videnj nenavadnih pojavov. Izkupiček pa: preučiti moramo še marsikaj in stavke zaključiti s piko, ne z vprašajem.
Čarobni prizori: severni sij naj bi bilo moč opaziti tudi v prihodnjih dneh
06. 11. 2023 14.02Pojav, zaradi katerega so se mnogi odpravljali na daljni sever, je letos dosegel tudi južnejše kraje. Žarenje Zemljine atmosfere so spet lahko spremljali tudi nekateri prebivalci Slovenije. To po vsej verjetnosti ni bilo zadnjič. Do leta 2025 lahko pričakujemo še več podobnih prizorov. In tudi sicer naj bi bilo severni sij v Sloveniji moč opaziti tudi danes in v prihodnjih dneh. Danes naj bi bil najbolj viden prav okoli 18. ure, a po napovedih strokovnjakov ne bo tako intenziven, kot je bil v nedeljo.
Ob 'modri luni' ponoči viden tudi Saturn
30. 08. 2023 12.29Zvečer in ponoči bo ob jasnem vremenu na nebu vidna druga avgustovska polna luna, imenovana tudi modra luna, ki bo zaradi bližine Zemlji posebej velika. Ob tem bo približno tri stopinje nad Luno moč opaziti svetlo točko, planet Saturn.
Kaj se je dogajalo na nebu? 'Razelektritve ob nevihti ali bolid'
31. 07. 2023 10.42Kako si lahko razložimo dogodek 'svetlih luči, ki so skakale po nebu'? Kontrola zračnega prometa Slovenije zaključka v zvezi z dogodkom ne more podati. So pa potrdili, da so zapisali dogodek, in dodali, da njihovi radarji niso zaznali nobenega zrakoplova v tej smeri in višini.
Arso: Salonit Anhovo ni sporočil enega od parametrov meritev
16. 05. 2023 11.27Agencija RS za okolje je po vnovičnem pregledu okoljskih podatkov Salonita Anhovo, k čemur jih je spodbudilo opozorilo javnosti, ugotovila, da družba ni sporočila enega od parametrov meritev. O manjkajočih zapisih je obvestila inšpekcijo. V Salonitu pravijo, da pregled teh podatkov, ki sicer niso del programa monitoringa, že pripravljajo.
Nuša Lesar in Gregor Trebušak: Svet bi bil brez naju dolgočasen
16. 01. 2023 08.49Nuša Lesar in Gregor Trebušak sta tista voditelja, ki smo ju veseli vsak delovnik ob 18. uri, ko prižgemo televizijo in se ustavimo na Kanalu A. Oddajo Svet na Kanalu A oba vodita že 14 let in oba pravita, da svoje delo obožujeta. Vodenje oddaje je njuno poslanstvo, ki ga opravljata s srcem. Nasmejana voditelja se sicer bolj malokrat srečata, se pa zato večkrat slišita po telefonu. Ponovno sta se srečala na njunem zadnjem fotografiranju, ki sta ga imela takoj v začetku novega leta, kjer sta se v smehu strinjala: "Svet bi bil brez naju dolgočasen."
Mars bo za eno uro izginil z neba
07. 12. 2022 17.29V zgodnjih jutranjih urah se bo na nebu po navedbah strokovnjakov zgodil relativno redek nebesni pojav, ki se zgodi le na nekaj let. Luna bo okoli 6. ure zjutraj zakrila Mars. Vendar pa na žalost vreme v Sloveniji ne bo v prid tistim, ki bi si želeli na nebu ogledati ta zanimiv pojav.
Zwitter: Sončevi mrki več ne predstavljajo znanstvenega izziva
25. 10. 2022 06.26Ne gre za to, kaj natanko bomo videli, ampak gre predvsem za užitek ob samem gledanju, je ob delnem Sončevem mrku, ki smo ga lahko opazovali tudi iz Slovenije, povedal profesor Tomaž Zwitter z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. Kot je dejal, Sončevi mrki danes nekega znanstvenega izziva sicer ne predstavljajo več.
Prva fotografija črne luknje v naši galaksiji
12. 05. 2022 18.59Ovekovečena je še ena gromozanska črna luknja, ki kraljuje v osrčju naše Galaksije. Več let so je preučevali, zdaj pa je mednarodna znanstvena ekipa Event Horizon Telescope (EHT) objavila njeno prvo fotografijo, ki so jo ustvarili s pomočjo osmih sinhroniziranih teleskopov po svetu. Znana je kot Sagittarius A* (Strelec A*) oziroma Sgr A* in ima maso štirih milijonov sonc, od Zemlje pa je oddaljena 27.000 svetlobnih let. Za njeno sliko se je trudila 300-članska ekipa.
Vesoljski turizem: 'Gre za ego, kdo je bil prvi in kdo je šel dlje'
14. 07. 2021 06.00Od 200 tisoč do dobrih 28 milijonov evrov za prestižno potovanje, ki traja le nekaj dni ali celo le uro ali dve, pa še daleč ni treba – približno 85 km, in to navpično. Sezona vesoljskega turizma je s poletom vesoljskega letala magnata Richarda Bransona v orbito uradno odprta. Ob tem pa čestitke nekaterih vesoljskih agencij in očeta Tesle in SpaceX-a, Elona Muska, pa tudi nekaj hude krvi milijarderja Jeffa Bezosa, ki vztraja, da bo uradno prva v vesolju njegova raketa New Shepard. Kdo je torej prvi?
Salonit Anhovo ob 100. obletnici delovanja: v naslednjih desetletjih cementarno čaka zeleni prehod
05. 05. 2021 12.45V cementarni Salonit Anhovo letos praznujejo 100. obletnico delovanja. S proizvodnjo do milijon ton cementnega veziva letno oskrbujejo več kot 300 poslovnih kupcev doma in v tujini. Stalno vlagajo v raziskave in razvoj, saj je beton na cementni osnovi strateški material sedanjosti in prihodnosti. Na današnji novinarski konferenci je uprava družbe predstavila gospodarske, družbene in okoljske temelje svojega delovanja ter razvojne načrte za zeleni prehod cementarne na poti v brezogljičnost.
Vztrajnost že navdušuje: 'Vulkanske ali sedimentne kamnine? Komaj čakam, da izvem'
19. 02. 2021 08.05Na Marsu človek znova piše zgodovino. Rover Vztrajnost bo iskal sledi preteklega življenja, pa tudi zanimive vzorce kamnin in jih 'pospravil' na kup, ki ga bo naslednja misija leta 2025 predvidoma pripeljala na Zemljo. Tako bomo lahko v laboratorijih na Zemlji analizirali vzorce kamnin z Marsa, kar bo, kot napovedujejo strokovnjaki, izjemen dosežek znanosti. Rover že pošilja prve fotografije z Rdečega planeta: "So vulkanske ali sedimentne kamnine? Kakšne zgodbe nam povedo. Komaj čakam, da izvem," so v njegovem imenu na Twitterju zapisali pri Nasi.
Območje se oža: delce meteorita lahko najverjetneje najdemo v okolici Trebnjega
03. 03. 2020 19.38Po dodatnih meritvah in izračunih znanstveniki sporočajo: v petek je 30 kilometrov nad Slovenijo eksplodiral skoraj 6-tonski meteor. Bil je 20-krat večji od tistega, ki je pred enajstimi leti padel na Mežaklo, vse bolj pa se oža tudi območje, kamor bil lahko padli kosi tega prvotno meter velikega meteorja.
'Majhen korak za človeka, velik skok za človeštvo!'
14. 07. 2019 07.28Čez teden dni bo minilo natančno 50 let, odkar je človek stopil na Luno. Vzlet, pot in pristanek Apolla 11 je bil dogodek, ki ga je takrat spremljal ves svet. Še dandanes je ta dogodek fascinanten, obletnica pa priložnost, da se ga spomnimo, rekonstruiramo in da o njem govorijo znanstveniki.
Kaj je v črni luknji?
13. 04. 2019 07.00Toliko kot navdušuje, tudi buri duhove: nedavno prvič fotografirana črna luknja. Njen premer je ogromen - znaša neverjetnih 10 milijard kilometrov, kar je večje od našega celotnega osončja. A kaj ta 'pošastni vesoljski pojav', ki mu nič ne more uiti, pravzaprav sploh je? In kaj njegova prva fotografija pomeni za znanost in za človeštvo?
Z drznimi in neobičajnimi idejami je zaznamoval razvoj astrofizike, kozmologije in teoretične fizike
14. 03. 2018 05.03Umrl je fizik Stephen Hawking. ''Njegove drzne, neobičajne in pogosto prelomne ideje so zaznamovale razvoj astrofizike, kozmologije in teoretične fizike v zadnjih desetletjih,'' je dejal profesor Tomaž Zwitter. ''Med drugim je odkril mehanizem, preko katerega lahko črne luknje izgubljajo maso oz. izhlapevajo in je poimenovan po njem kot Hawkingovo sevanje,'' je dodala profesorica Andreja Gomboc.
Bomo uspeli naseliti druge svetove?
10. 10. 2017 09.10Ali bo konec sveta ali ne, niti ni več vprašanje za poslovneža Elona Muska, ki je prepričan, da si moramo Zemljani zagotoviti dom na drugem planetu. Ustanovitelj podjetja Space X je še skrajšal cilj do rdečega soseda - že čez sedem let bi poslal okoli 100 ljudi na Mars. O osvajanju drugih planetov je spregovoril tudi Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko.
VIDEO: 'Pričakujemo lahko dve ali tri sončne nevihte'
08. 03. 2012 09.55"Gre za najmočnejšo sončno nevihto v zadnjih petih letih, kar pa ni nič presenetljivega. Sonce je bilo namreč zadnjih nekaj let na dopustu, sedaj pa se bo njegova aktivnost večala. Letos lahko pričakujemo dve ali tri takšne nevihte," pojasnjuje Tomaž Zwitter s fakultete za matematiko in fiziko.
Oktobra naj bi na Zemljo padel še en satelit
24. 09. 2011 07.35Medtem ko Nasa še vedno ne ve, kam je padel odslužen ameriški satelit, nekateri opozarjajo, da bo konec oktobra na Zemljo padel še en satelit. Takrat naj bi šlo za nemški teleskop, ki ga je Nasa v vesolje poslala leta 1990.
Satelit upočasnjuje svojo pot
23. 09. 2011 09.43Nasa je spremenila podatke o padcu njenega odsluženega satelita. Ker se njegova pot upočasnjuje, bo na Zemljo padel pozneje, kot je bilo sprva predvideno. Italijanska civilna zaščita je prebivalce severne Italije pozvala, naj ostanejo doma.
Rimska cesta je 'požrla' manjšo galaksijo
15. 02. 2011 13.22Pri odkritju ostankov pritlikave galaksije, ki jo je naša galaksija ujela in raztrgala, so bili zraven tudi slovenski astronomi. 15 zvezd, ki se gibljejo drugače kot "navadne" zvezde, je v ozvezdju Vodnarja.
Švignila sta mimo Zemlje
09. 09. 2010 13.06Mimo Zemlje sta letela manjša asteroida. Srečneži so ju lahko opazovali z amaterskimi teleskopi zmerne moči, skozi katere so videli majhni svetli piki, ki sta bili bližje Zemlji, kot je ta oddaljena od Lune.
Mimo Zemlje kar dva asteroida hkrati
08. 09. 2010 17.05Mimo Zemlje bosta potovala kar dva asteroida. Nevarnosti trka ni, pa tudi v nasprotnem primeru ne bi bilo panike. ''Omembe vredna telesa imajo premer 100 metrov, zares nevarni pa so kilometrski asteroidi,'' je pojasnil profesor Tomaž Zwitter.
Pred sončnim mrkom
09. 08. 1999 19.42Pred popolnim sončnim mrkom, ki bo v sredo, 11. avgusta, so ta nebesni pojav na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu pojasnjevali dr. Andrej Čadež, dr. Tomaž Zwitter in strokovni sodelavec na oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Herman Mikuž. V skrajnem severovzhodnem delu Slovenije bo popolni mrk viden 72 sekund, ob Blatnem jezeru na Madžarskem pa dve minuti in 26 sekund. V večjem delu Slovenije bo mrk le delen. Za opazovalca v Kopru bo Luna zakrila 95, v Ljubljani 97 in v Mariboru 99 odstotkov Sonca. Pomen sončnega mrka za znanost je danes manjši kot nekoč, saj večino pojavov na Soncu, ki so vidni ob mrku s profesionalno opremo, lahko opazujemo kadarkoli. Med tokratnim sončnim mrkom v sredo povsem jasnega vremena ni mogoče pričakovati. Naslednji popolni sončni mrk bo v Sloveniji viden šele leta 2081.
Slovenski astronomi o sončnem mrku
09. 08. 1999 08.05Pred popolnim sončnim mrkom, ki bo v sredo, 11. avgusta, so ta nebesni pojav na Astronomsko-geofizikalnem observatoriju na Golovcu danes pojasnjevali dr. Andrej Čadež, dr. Tomaž Zwitter in strokovni sodelavec na oddelku za fiziko Fakultete za matematiko in fiziko Herman Mikuž. V skrajnem severovzhodnm delu Slovenije bo popolni mrk viden 72 sekund, ob Blatnem jezeru na Madžarskem pa dve minuti in 26 sekund. V večjem delu Slovenije bo mrk le delen. Za opazovalca v Kopru bo Luna zakrila 95, v Ljubljani 97 in v Mariboru 99 odstotkov Sonca.