tibor rutar
Je neoliberalni udar strl delavske pravice?
12. 04. 2025 11.03Prostotržni paket reform, ki ga pogosto derogatorno imenujemo neoliberalizem, ima različne družbene posledice. Zniževanje obdavčitve bogatašev in omejevanje socialne države je en vidik, ki povečuje neenakosti. Drugi sestavni del neoliberalnih politik je rahljanje omejitev pri mednarodnem trgovanju, kar povečuje umore. A učinki niso zgolj negativni. Tretji obraz neoliberalizma – deregulacija – jih presenetljivo pomaga zmanjševati. Celo zahtevne mere revščine, t. i. relativna revščina, se lahko zaradi nekaterih omenjenih politik zmanjšajo.
Vpliv povečanih migracij na družbo – strahovi, miti in resnice
15. 03. 2025 07.00Je relativno odprta migrantska politika res eden največjih trenutnih in prihodnjih evropskih problemov? Nekateri ljudje med svojimi skrbmi omenjajo domnevni negativni vpliv povečanih migracij na kulturo in institucije liberalnih družb, zaposlenost in dohodke domačega prebivalstva, proračunsko vzdržnost države ter stopnjo kriminala.
Stanovanjske razmere se stabilizirajo, a najrevnejši so v stiski
18. 01. 2025 07.00Nominalne cene novih in starih prebivališč v Evropski uniji so, odkar od leta 2005 Eurostat nudi harmonizirane primerljive podatke, zrastle za okrog 74 odstotkov. Ti podatki ne upoštevajo naraščajoče kupne moči Evropejcev, a k temu še pridemo. V Sloveniji je povišanje podobno: od leta 2007 so narastle za več kot 50 odstotkov, kar nas lahko skrbi.
Bernie Sanders se moti o položaju ameriškega delavca
07. 12. 2024 18.21Po ponovni zmagi republikanskega kandidata Donalda Trumpa in zgodovinskem porazu demokratov v ZDA je Bernie Sanders okaral Kamalo Harris in njeno stranko kot celoto. Zatrdil je, da to ni nikakršno presenečenje, saj se ta ne bori več za delavce, zato jo volivci zapuščajo. Pravi, da so Američani jezni in da imajo prav, ker želijo spremembo.
Kako slabo živimo v Sloveniji in po svetu?
28. 09. 2024 09.27Večina v razvitih in razvijajočih se državah zmotno verjame, da se je v zadnjih 20 letih svetovna ekstremna revščina povečala, kaže Ipsosova anketa Perils of perception (slo. nevarnosti čutnega dojemanja) iz leta 2017. Le petina jih je vedela, da se je v resnici občutno zmanjšala.
Kako nam indeks ekonomske svobode pomaga razumeti neoliberalizem
31. 08. 2024 07.00Indeks ekonomske svobode, ki ga objavlja kanadski inštitut Fraser, je za družbene analitike priročen merski inštrument. Meri pet vidikov: skromnost države, integriteto pravnega sistema in zasebne lastnine, vzdržnost denarne politike, svobodo mednarodne trgovine in skromnost regulacije. Pokriva veliko večino držav, dostopen je tudi za preteklost, vsi njegovi sestavni deli so transparentno prikazani in javno dostopni. Prav tako izhajajo iz priznanih mednarodnih inštitucij, na katere se raziskovalci stalno zanašamo.
Kako strašne so v resnici prostotržne reforme?
27. 07. 2024 15.17Včasih so kritiki neoliberalizma radi trdili, da so prostotržne reforme slabe zato, ker ne uspejo zadostiti niti svojim lastnim ciljem večanja gospodarske rasti in izboljševanja življenjskega standarda. Te kritike so sčasoma nekoliko potihnile, saj je bilo očitno, da prosti trgi nimajo velikih težav z rastjo in ustvarjanjem dohodka.
Slovenska mladina politično vse bolj desna, fantje bolj šovinistični
20. 06. 2024 18.02Fundacija Friedrich Ebert Stiftung in mariborska filozofska fakulteta sta predstavili izsledke nove mednarodne raziskave o mladih. Ta kaže na premik političnih stališč mladih v Sloveniji v desno, med desno usmerjenimi mladimi opažajo tudi porast zanimanja za politiko, obenem pa prihaja do ideološke polarizacije.
Ali nas z recesijo povezujejo zgolj občutki?
04. 05. 2024 07.00Na evro območju je oktobra leta 2022 letna stopnja rasti cen dobrin in storitev znašala nekaj več kot 10 odstotkov. Ljudje so to razumljivo doživeli kot izrazito negativen ekonomski šok. Med letoma 2010 in 2020 so bili namreč navajeni na stopnjo inflacije, ki je bila precej nižja od dveh odstotkov. Občutek negotovosti in frustracije, o katerem je marsikdo poročal, je bil naravni odziv na te nenavadne okoliščine. Zaradi njih so se mnogi vsaj začasno znašli v nezavidljivi finančni situaciji. Toda k sreči se je v zadnjem letu vrtoglava rast cen začela umirjati.
Resno družboslovje, ne moralistični zdravi razum, odstira podnebni problem
24. 02. 2024 16.46Prejšnji teden smo ugotovili, da smo v zadnjih 12 mesecih prvič presegli simbolično omejitev segrevanja ozračja za 1,5 C v primerjavi s predindustrijskim povprečjem. Prečkanje te omejitve, ki je bila leta 2015 vzpostavljena v kontekstu Pariškega sporazuma, je slabo – zelo slabo. Antropogene podnebne spremembe ostajajo ena najresnejših nevarnosti, ki čakajo človeštvo v 21. stoletju in katerih dejanske posledice čutimo že nekaj časa. Naivno in, kot bom pokazal, neproduktivno vprašanje se zato pogosto glasi: Zakaj se ničesar še nismo naučili? Kako je možno, da se še vedno ne obnašamo v skladu s to nevarnostjo? Kako je možno, da se povprečen človek sploh ne zaveda prepada, proti kateremu drvimo?
Trump ob izvolitvi ali porazu zelo verjetno ne bo pokončal ameriške demokracije
28. 01. 2024 18.436. januarja pred tremi leti so bile Združene države Amerike dozdevno na dramatični preizkušnji. Podporniki takrat še sedečega predsednika Donalda Trumpa so zaradi štetja glasov (in rezultatov) po volitvah za člane senata protestirali na Kapitolskem griču v Washingtonu pred zgradbo, v kateri deluje tudi ameriški kongres. Protesti so se kmalu sprevrgli v nasilni izgred in nekaj sto Trumpovih podpornikov je nelegalno vstopilo v državno zgradbo. Več ljudi je celo umrlo.
Zmotno prepričanje, da je 'današnja družba' v moralnem zatonu, ni nič novega
23. 12. 2023 07.00V hudi krizi vrednot smo se znašli nedavno, ste slišali? Družba in svet širše sta na robu moralnega propada. Danes je vse drugače, kot je bilo včasih. Takole denimo pišejo v enem glavnih slovenskih časnikov: "Starih vrednot, ki bi kot zvezde pokazale pot iz stisk, kot da ni več, novih pa tudi ni videti na obzorju ... Evropska in vedno širša svetovna kriza je v svojem jedru kriza vrednot." No, to pravzaprav ni opis stanja decembra 2023, marveč gre za komentar izpred več kot leta in pol nazaj. Stvari so se od maja 2022, ko nas je zajela kriza vrednot, pa do danes verjetno le še poslabšale.
Kaj se dogaja z vojno in smrtonosnim nasiljem in kako sta se spreminjala skozi zgodovino
05. 11. 2023 19.27V primerjavi s prejšnjim desetletjem – in še bolj z začetkom 21. stoletja – je bilo lansko leto zelo krvavo, vsaj kar zadeva organizirano državno nasilje. Za to sta v veliki meri odgovorna dva smrtonosna konflikta: rusko-ukrajinska vojna in vojna v Tigraju. Vseh smrtnih žrtev je bilo leta 2022 skoraj 250.000, kar je več kot dvakrat toliko, kolikor znaša letno povprečje v prejšnjem desetletju, ki je že samo približno trikrat večje kot letno povprečje v prvem desetletju 21. stoletja. Pred nekaj tedni se je med Palestino (oziroma Hamasom) in Izraelom začel nov boleči konflikt, ki je že terjal veliko žrtev in jih najverjetneje še bo v prihodnosti.
Naomi Klein v Doktrini šoka ne razvija resne analize neoliberalizma
23. 09. 2023 07.00Leta 1970 je socialist in marksist Salvador Allende demokratično in z velikim zanosom prišel na oblast čilske države. Tri leta kasneje ga je z oblasti prek nasilnega državnega udara (ki ga je ZDA podpirala) izrinil general Augusto Pinochet, s čimer se je za skoraj 20 let končala čilska demokracija. General je bil brutalen diktator, njegov režim izjemno okruten. Tisoči so bili usmrčeni, več deset tisoč zapornikov je bilo mučenih, več sto tisoč ljudi je bilo potisnjenih v izgon.
Globalni razvoj se res spreminja, a še zdaleč ne doživlja 'dolge, počasne smrti'
09. 09. 2023 17.11Ameriška študenta David Oks in Henry Williams sta za revijo American Affairs lani spisala razvpito kritiko obstoječega "modela" globalnega ekonomskega razvoja z naslovom "The Long, Slow Death of Global Development". Pred kratkim je članek viralno in s pričakovano politično nagnjenostjo zakrožil po socialnih omrežjih. Oks in Williams mestoma naredita zanimive poante glede prezgodnje deindustrializacije, zato je članek vredno prebrati. A ker zakrivita kopico napačnih implikacij in trditev, je vredno članek kritično umestiti v širši kontekst.
Kako je svet nehal postajati vse bolj ekonomsko neenak
19. 08. 2023 14.16Slavni ekonomist Thomas Piketty svojo novo knjigo A Brief History of Equality začne z za nekatere presenetljivo izjavo, da "je današnji svet ne glede na to, kako nepravičen se zdi, bolj egalitaren kot svet iz sredine 20. stoletja ali leta 1900 in v mnogih vidikih še veliko bolj egalitaren kot svet iz leta 1850 ali 1780". Pravi, da v knjigi bolj kot o zgodovini neenakosti piše o zgodovini enakosti, saj "obstaja dolgoročno zgodovinsko gibanje k vse večji družbeni, ekonomski in politični enakosti".
Imajo marksisti prav, da je gospodarstvo ključno za razumevanje celotne družbe?
29. 07. 2023 07.11Kljub Marxovi slavni tezi, da so filozofi do zdaj zgolj različno interpretirali svet, prava poanta pa je, da ga spremenimo, bi bilo zmotno misliti, da marksistov ne zanima razlaganje družbenega sveta. Navsezadnje sveta ne moreš spremeniti, če ne veš, kako deluje in zakaj je takšen, kot je. Erik Olin Wright, eden najimenitnejših sodobnih marksistov, zato upravičeno sklepa, da je marksizem v prvi vrsti družbena teorija, ne politični projekt.
Podjetniški pohlep kot vzrok za visoko inflacijo?
17. 06. 2023 16.08Zakaj so cene dobrin in storitev v preteklih letih narasle in zakaj so še vedno visoke? Popularna ameriška razlaga trdi, da so kriva podjetja – natančneje, njihova pohlepnost (razlaga se v angleščini imenuje 'greedflation'). Tako denimo pravi Robert Reich, progresivni ekonomist in nekdanji sekretar za delo v Clintonovi administraciji. Ideja je, da podjetja želijo višje profite zase, ne večje blaginje za navadne ljudi, in zato neupravičeno povišajo svoje cene. Cene niso višje zaradi dejanskih višjih stroškov ali šokov v ponudbi oziroma povpraševanju, kar bi bilo razumljivo, marveč preprosto zaradi želje kapitalistov, da si nakopljejo še več denarja na račun potrošnikov.
Matematika ne dokazuje, da je kapitalizem učinkovit
20. 05. 2023 07.00Kapitalizem je privlačno zagovarjati s sklicevanjem na t. i. prvi osnovni teorem ekonomije blaginje, ki je matematična formalizacija slavne ideje Adama Smitha o "nevidni roki" trga. Ta pravi, da kapitalistični trgi v stanju popolne konkurence ustvarjajo t. i. Paretovo učinkovitost (ali Paretov optimum). Enostavneje rečeno, če je zadoščeno nekaj (strogim) družbenim pogojem, delovanje trga ustvarja situacijo, v kateri nihče ne more več izboljšati svojega položaja, ne da bi se poslabšal položaj vsaj ene druge osebe. Vse morebitne ekonomske interakcije s pozitivno vsoto so bile uspešno izvršene. Trg je ekonomsko učinkovit in to lahko matematično dokažemo.
Koliko krivde za kolonializem in ekstremno revščino lahko pripišemo kapitalizmu?
15. 04. 2023 07.00V marčevski kolumni z naslovom "Ne, Jason Hickel, kapitalizem ni ustvaril ekstremne revščine" sem prikazal, zakaj je kritični argument, da gresta kapitalizem in ekstremna revščina zgodovinsko gledano z roko v roki, selektiven in luknjičast. Na kolumno se je kritično odzvalo nekaj ljudi, ki so se med drugim spraševali, kako lahko trdim, da odsotnost kapitalističnih institucij po svetu do 19. stoletja (z izjemo Britanije) dokazuje, da kapitalizem ni mogel biti odgovoren za široko razširjenost ekstremne revščine v tistem času.
Ne, Jason Hickel, kapitalizem ni ustvaril ekstremne revščine
25. 03. 2023 07.00V World Development, eni najprestižnejših znanstvenih revij za raziskovanje ekonomskega razvoja, je že mesece daleč najbolj bran in medijsko opevan članek, ki ga je lani objavil slavni antropolog in antikapitalist Jason Hickel s kolegom Dylanom Sullivanom. Članek je na Twitterju delilo tisoče ljudi, pogosto z razvnetimi pripisi, da imamo zdaj končno trden statistični in zgodovinski dokaz, da kapitalizem ustvarja ekstremno revščino, namesto da bi jo reševal, kot trdijo neoliberalni apologeti po vzoru Stevena Pinkerja in Billa Gatesa.
Pajdaški kapitalizem je 'pravi' kapitalizem
04. 02. 2023 21.47V razpravah o učinkovitosti, moralnosti in nasploh zaželenosti dveh glavnih ekonomskih sistemov iz 20. stoletja se nekateri zagovorniki socializma marsikdaj odzivajo na kritike dejansko obstoječih socializmov (denimo Sovjetske zveze ali Jugoslavije) tako, da preprosto zatrdijo, da to ni bil "pravi" socializem. Trdijo, da bi bilo v "pravem" socializmu – za razliko od "neprave" socialistične Sovjetske zveze ali Jugoslavije – resnično poskrbljeno za javni interes ljudstva.
Odrast kot rešitev za podnebno katastrofo?
26. 12. 2022 06.00Antropogene podnebne spremembe so verjetno daleč največji izziv, s katerim se sooča in se bo še dolgo v prihodnosti soočalo človeštvo. So družbeni problem, glede katerega smo v preteklosti naredili skoraj nezamisljivo premalo in glede katerega moramo danes zelo hitro narediti še veliko več. Ideje, kaj storiti, so različne. Verjetno največji idejni dvoboj trenutno je med t. i. paradigmo zelene rasti (mainstreamovski pogled) in paradigmo odrasti. Prvo se običajno kritizira, češ da preveč zasanjano verjame v vzdržnost kapitalističnega statusa quo, drugo se napada, češ da je nepotrebno in predvsem nerealistično antikapitalistična.
Pandemično krhanje populistov in obeti liberalne demokratične prihodnosti?
13. 11. 2022 17.50Svet je že več kot desetletje potopljen v demokratično recesijo, kar pomeni stagnacijo in celo delno zmanjševanje tako števila (nekdaj) demokratičnih držav kot kakovosti tistih, ki še stojijo. Delež trdnih demokracij se je po Freedom Housu z zgodovinskega vrha 46,6 odstotkov, ki je bil dosežen v letu 2006 in 2007, zmanjšal na 42 odstotkov do leta 2020. Zadovoljstvo z demokracijo v trdno demokratičnih državah je bilo sodeč po podatkih iz Harvardovega projekta HUMAN v prvem desetletju 21. stoletja relativno visoko, med 50 in 55 odstotkov državljanov je bilo zadovoljnih, nato pa je zdrselo med letoma 2013 in 2018 na skoraj 45 odstotkov. V tem istem obdobju se je po zadnjem letnem poročilu Populists in Power število populističnih vlad v demokratičnih državah povzpelo z okoli šest leta 2000 na kar 19 do leta 2019 – in to ne po naključju.
Neoliberalizem ni pošast, kot jo prikazujejo levičarji, a tudi ne panaceja, kot se motijo desničarji
22. 10. 2022 11.13V knjigi Kratka zgodovina neoliberalizma, ki je v manj kot dveh desetletjih nabrala več kot 40.000 citatov, kritični geograf David Harvey brezkompromisno sklepa, da je bil neoliberalizem katastrofa za človeštvo. Ugotavlja, da sistem "ni uspel stimulirati gospodarske rasti po svetu" in da je privedel do "katastrofičnih izgub", "stagnacije" in "ekonomskega kolapsa" v večjem delu sveta v razvoju. Naomi Klein ugotavlja podobno v svoji široko brani knjigi Doktrina šoka, pri čemer poudarja ne le rast, ampak predvsem revščino. Neoliberalne reforme, pravi, so ustvarile ogromen in "trajen" podrazred državljanov, ki zajema med 25 in 60 odstotkov prebivalstva. Oba, Klein in Harvey, nadalje vztrajata, da je neoliberalizem v svojem jedru antidemokratično gibanje in da je v nekaterih primerih že uničilo vrsto temeljnih državljanskih in političnih svoboščin, v mnogo primerih jih je vsaj deloma spodrezalo, v spet tretjih pa jih še bo čez čas.
Neenakosti so res nevarne, a ne naraščajo tako preprosto, kot mislijo mnogi kritiki
10. 09. 2022 18.57Slavna libertarna ekonomistka Deirdre McCloskey je v svoji kritični recenziji knjige Thomasa Pikettyja, Kapital v 21. stoletju, pred leti izpostavila, da neenakosti – tudi naraščajoče neenakosti – same po sebi ne bi smele biti skrb vzbujajoče. Pravi, da bi se morali v prvi vrsti zanimati za to, ali revni postajajo vse bogatejši – kar se gotovo dogaja od leta 1800 naprej – ne pa, ali bogati bogatijo hitreje od revnih. Zakaj bi nam bilo mar, se sprašuje, kako hitro napredujejo življenjski standardi različnih ljudi? Zakaj bi nam bilo mar za neenakost? Ali ni najpomembnejše preprosto to, da se standardi vseh izboljšujejo, čeprav z drugačnimi hitrostmi? Kar torej skrbi Pikettyja, ko izpostavlja problematičnost neenakosti, je le "medli občutek zavisti", zaključuje McCloskey.
Je svet v zadnjih nekaj stoletjih res postal manj nasilen – in zakaj?
23. 07. 2022 16.33Nathan Robinson, urednik popularne socialistične revije Current Affairs, v eni od svojih kolumn izpostavlja, da se strinja z "verjetno okoli 80 odstotki" dejstev in argumentov, ki jih je Steven Pinker leta 2018 predstavil v svoji knjigi Razsvetljenstvo zdaj. Toda kljub temu večinskemu strinjanju je Robinson svoji kolumni o Pinkerju pomenljivo nadel naslov Najbolj nadležen moški na svetu.
Zakaj smo volivci politično neinformirani? Je nevednost sploh problem?
04. 06. 2022 07.00Britanska odločitev za izstop iz Evropske unije bo imela hude posledice za gospodarstvo te otoške države. Na srednji in dolgi rok bodo negativne ekonomske učinke čutili ne le podjetniki, marveč tudi navadni ljudje. Manj investicij pomeni manj delovnih mest. Zamejena mednarodna trgovina prinaša zmanjšano realno kupno moč denarnice povprečnega Britanca. Močen upad evropskega priseljevanja v Britanijo ne bo razbremenil državnega proračuna (priseljenci namreč prek davkov vplačajo v državo veliko več, kot dobijo nazaj skozi storitve in transferje), ne bo zmanjšal kriminala in ne bo preprečil domnevno apokaliptičnih kulturnih sprememb.
Ruski napad na Ukrajino: med varnostnimi razmisleki in Putinovim šovinizmom
19. 03. 2022 07.00Na Youtubu kroži posnetek kontroverznega predavanja, ki ga je imel leta 2015 na Univerzi v Chicagu slavni profesor mednarodnih odnosov John J. Mearsheimer. Naslov predavanja je "Why is Ukraine the West's Fault?" in v času mojega pisanja ima že več kot 20 milijonov ogledov. Mearsheimer, sicer eden najbolj slovitih zagovornikov raziskovalne paradigme, ki se v mednarodnih odnosih imenuje realizem (natančneje, napadalni realizem), v predavanju predlaga, da je zahod na tri načine vzročno – ne pa tudi moralno – odgovoren za Putinov prevzem Krima.
Kako govoriti in kako ne govoriti o kapitalu
05. 02. 2022 17.45Površno antropomorfiziranje in predvsem zarotniški govor o kolektivnih akterjih in sistemih je pogosta in privlačna intelektualna praksa, ki je v resnici dokaj slaba in se ji je bolje ogniti. Včasih je seveda lahko govor o denimo državi, kapitalu (ali kapitalizmu), delavstvu, administraciji ipd. kot o enotnem akterju z jasnimi cilji in voljo, da te cilje dosega, prikladna in uporabna bližnjica, ki ne preveč zavajajoče poenostavlja sicer prezapleteno resničnost in nam jo ravno prek poenostavitve (in delne izgube točnosti) pomaga bolje razumeti. Toda pogosto ni tako. Zakaj?