stopnja demokracije

Je neoliberalni udar strl delavske pravice?

12. 04. 2025 11.03

Prostotržni paket reform, ki ga pogosto derogatorno imenujemo neoliberalizem, ima različne družbene posledice. Zniževanje obdavčitve bogatašev in omejevanje socialne države je en vidik, ki povečuje neenakosti. Drugi sestavni del neoliberalnih politik je rahljanje omejitev pri mednarodnem trgovanju, kar povečuje umore. A učinki niso zgolj negativni. Tretji obraz neoliberalizma – deregulacija – jih presenetljivo pomaga zmanjševati. Celo zahtevne mere revščine, t. i. relativna revščina, se lahko zaradi nekaterih omenjenih politik zmanjšajo.

Nemčija in Avstrija zaostrujeta varnostne ukrepe na božičnih sejmih

21. 12. 2024 14.53

Po grozljivem petkovem večeru na božičnem sejmu v Magdeburgu, kjer je umrlo najmanj pet oseb, še več kot 200 pa jih je ranjenih, so se nemške dežele odločile zaostriti varnostne ukrepe na svojih božičnih sejmih. V več krajih po Nemčiji bodo tako povečali prisotnost policije. Podobne ukrepe so sicer napovedali tudi v sosednji Avstriji. Na vseh božičnih sejmih v Nemčiji pa so za soboto ob 19. uri napovedali minuto molka.

Demokracija ali 'oligarhija z neskončnim političnim podkupovanjem'?

02. 11. 2024 15.01

So ZDA še vedno demokracija? So to sploh kdaj v resnici bile? Kakšen vpliv imajo bogati posamezniki in kako nemočni so nižji sloji? Ali na primeru ZDA drži Leninova teza, da v pogojih kapitalistične proizvodnje in zasebne lastnine delovanje kapitalističnih monopolov neizogibno vodi v prevlado finančne oligarhije? Kako se ameriška oligarhija razlikuje od ruske, kitajske in drugih "avtoritarnih režimov"?

E-glasovanje: preteklost, sedanjost in prihodnost z vidika kibernetske varnosti

18. 02. 2024 11.52

Prizadevanje za sisteme e-glasovanja predstavlja pomemben premik v tem, kako demokracije izvajajo volitve. Ta prehod pa je zajet v polemike in pomisleke glede kibernetske varnosti, kar so še posebej poudarile sporne predsedniške volitve v ZDA leta 2016 in 2020. Medtem ko privlačnosti izboljšane dostopnosti in učinkovitosti ni mogoče zanikati, ostaja varnost takih sistemov najpomembnejša skrb.

Naomi Klein v Doktrini šoka ne razvija resne analize neoliberalizma

23. 09. 2023 07.00

Leta 1970 je socialist in marksist Salvador Allende demokratično in z velikim zanosom prišel na oblast čilske države. Tri leta kasneje ga je z oblasti prek nasilnega državnega udara (ki ga je ZDA podpirala) izrinil general Augusto Pinochet, s čimer se je za skoraj 20 let končala čilska demokracija. General je bil brutalen diktator, njegov režim izjemno okruten. Tisoči so bili usmrčeni, več deset tisoč zapornikov je bilo mučenih, več sto tisoč ljudi je bilo potisnjenih v izgon.

Eno leto vlade: Preveč obljub in premalo dejanskih sprememb

24. 04. 2023 19.43

Mineva leto dni, odkar smo se Slovenci množično odpravili na parlamentarne volitve in po dveh letih desne Janševe vlade izvolili novo levo oblast. Z rekordno zmago in velikimi obljubami je slavil Robert Golob oziroma njegova politična novinka Gibanje Svoboda. Koalicija pravi, da se nekaterih prehitrih obljub zaveda, a da so kljub temu napravili več sprememb v pravo smer, v opoziciji pa opozarjajo, da je koalicija z obljubami preveč radodarna.

Manipulacije, zavajanje in boj za glasove na referendumih

23. 11. 2022 07.44

Na družbenih omrežjih so se pojavile zavajajoče objave, ki sicer spominjajo na referendumsko kampanjo 3xZA, vendar skušajo avtorji z njimi pod pretvezo, da gre za objave koalicijskih strank in Inštituta 8. marec, volivce nagovoriti, naj na referendumih glasujejo proti. Koalicijske partnerice so že napovedale, da bodo zaradi slednjega vložile kazensko ovadbo, zdaj pa so ukrepanje po pravni poti napovedali tudi v Inštitutu 8. marec, v katerem bodo objave predložili odvetnici. Ob tem so poudarili, da je zaskrbljujoče tudi, da ljudje sploh ne vedo, da referendumi potekajo ter o čem se na njih glasuje. O manipulacijah na referendumih so medtem spregovorili tudi trije poslanci SDS, stranke koalicije pa so volivce pozvale, naj pokažejo, da 24. april ni bil le naključje.

Pandemično krhanje populistov in obeti liberalne demokratične prihodnosti?

13. 11. 2022 17.50

Svet je že več kot desetletje potopljen v demokratično recesijo, kar pomeni stagnacijo in celo delno zmanjševanje tako števila (nekdaj) demokratičnih držav kot kakovosti tistih, ki še stojijo. Delež trdnih demokracij se je po Freedom Housu z zgodovinskega vrha 46,6 odstotkov, ki je bil dosežen v letu 2006 in 2007, zmanjšal na 42 odstotkov do leta 2020. Zadovoljstvo z demokracijo v trdno demokratičnih državah je bilo sodeč po podatkih iz Harvardovega projekta HUMAN v prvem desetletju 21. stoletja relativno visoko, med 50 in 55 odstotkov državljanov je bilo zadovoljnih, nato pa je zdrselo med letoma 2013 in 2018 na skoraj 45 odstotkov. V tem istem obdobju se je po zadnjem letnem poročilu Populists in Power število populističnih vlad v demokratičnih državah povzpelo z okoli šest leta 2000 na kar 19 do leta 2019 – in to ne po naključju.

Je svet v zadnjih nekaj stoletjih res postal manj nasilen – in zakaj?

23. 07. 2022 16.33

Nathan Robinson, urednik popularne socialistične revije Current Affairs, v eni od svojih kolumn izpostavlja, da se strinja z "verjetno okoli 80 odstotki" dejstev in argumentov, ki jih je Steven Pinker leta 2018 predstavil v svoji knjigi Razsvetljenstvo zdaj. Toda kljub temu večinskemu strinjanju je Robinson svoji kolumni o Pinkerju pomenljivo nadel naslov Najbolj nadležen moški na svetu.

Zakaj smo volivci politično neinformirani? Je nevednost sploh problem?

04. 06. 2022 07.00

Britanska odločitev za izstop iz Evropske unije bo imela hude posledice za gospodarstvo te otoške države. Na srednji in dolgi rok bodo negativne ekonomske učinke čutili ne le podjetniki, marveč tudi navadni ljudje. Manj investicij pomeni manj delovnih mest. Zamejena mednarodna trgovina prinaša zmanjšano realno kupno moč denarnice povprečnega Britanca. Močen upad evropskega priseljevanja v Britanijo ne bo razbremenil državnega proračuna (priseljenci namreč prek davkov vplačajo v državo veliko več, kot dobijo nazaj skozi storitve in transferje), ne bo zmanjšal kriminala in ne bo preprečil domnevno apokaliptičnih kulturnih sprememb.

Kako izogibanje ruskemu zračnemu prostoru veča nevarnost za podnebno krizo?

24. 03. 2022 20.46

Potem ko je Rusija konec februarja za več zahodnih letalskih družb zaprla svoj zračni prostor, so morale slednje svoje lete, ki bi morali sicer leteti nad Rusijo, preusmeriti. Da dosežejo svojo ciljno destinacijo, tako zdaj številna letala opravijo ogromne obvoze mimo Rusije. Nekateri potujejo celo prek Arktike. Daljši leti pa medtem pomenijo tudi več porabljenega goriva in posledično več izpustov emisij, ki segrevajo naš planet.

Ekonomski razvoj, demokracija in diktatura na Zahodnem Balkanu

11. 12. 2021 07.00

Zakaj sta Slovenija in Hrvaška dokaj robustno demokratični državi – Slovenija je na repu liberalnih demokracij, Hrvaška pa je trdna elektoralna demokracija, ki je v nekaterih vidikih blizu liberalni demokraciji – in to že več desetletij, medtem ko enako ne velja za t. i. Zahodni Balkan, tj. Srbijo, Bosno in Hercegovino, Albanijo, Severno Makedonijo, Kosovo in Črno goro? Pomemben del odgovora na to vprašanje nam nudi eno najslavnejših odkritij v družboslovju, znano kot teza o modernizaciji.

Mednarodni inštitut za demokracijo: Svet postaja vse bolj avtoritaren

22. 11. 2021 16.19

Svet postaja vse bolj avtoritaren, saj so postali nedemokratični režimi še bolj predrzni v svojem zatiranju, več demokratičnih držav pa beleži nazadovanje demokracije zaradi omejevanja svobode govora in slabljenja vladavine prava, piše v poročilu Mednarodnega inštituta za demokracijo in pomoč pri volitvah. Razmere se slabšajo tudi v Sloveniji, kjer poročilo med drugim izpostavlja pritiske na medije in sodstvo.

Vzpenjajoča se kitajska velesila je ekonomski čudež v zatonu

31. 07. 2021 07.00

Neprijetno vprašanje, ali, kdaj in kako bo vzpenjajoča se velesila Kitajska izzvala ameriško hegemonijo in radikalno spremenila zdaj že več kot 70 let trajajoč liberalni, "na pravilih temelječi" mednarodni red, je v zadnjih letih pristalo v središču akademskih in javnih razprav o mednarodnih odnosih in geopolitični prihodnosti sveta.

Slabša ocena za Slovenijo: pritiski pod krinko boja proti epidemiji

28. 04. 2021 13.12

Organizacija Freedom House je objavila poročilo o stanju demokracije po svetu, tako imenovani Democracy Index (indeks demokratičnosti). In čeprav Sloveniji ne moremo očitati, da se je odrezala slabo, nenazadnje je med najbolje ocenjenimi v svoji skupini držav, ga je težko brati brez cmoka v grlu.

KOMENTAR: Slovenci kljub vsemu lani med najzadovoljnejšimi prebivalci Evrope

09. 01. 2021 15.13

Podatki Sursa, torej uradni statistični podatki za preteklo leto, so neverjetno spodbudni in optimistični. V Sloveniji ima še vedno velika večina ljudi nekoga, na kogar se lahko zanese – tako je odgovorilo kar 92 odstotkov ljudi. Po stopnji splošnega zadovoljstva pa se uvrščamo v sam evropski vrh: če je tam povprečna stopnja, merjena na lestvici do deset, 7,9, je v Sloveniji višja, kar 8,6. Od kod torej občutek, za katerega se zdi, da ga deli ogromno ljudi in da je prevladujoč, da je bilo to leto grozno in bi ga bilo treba čim prej pozabiti?

Bidnova Amerika, Trumpova zapuščina ter prelom med generacijami, elito in 'rajo'

22. 11. 2020 07.44

Poslovil se bo Donald Trump, ne pa tudi njegova politika. Joe Biden bo ohranil Trumpov odnos do Kitajske, pa tudi do več mednarodnih organizacij, vključno z zvezo Nato – a morda bo pri tem bolj prefinjen. Tako naš sogovornik iz Silicijeve doline Stephen Forte, ki ocenjuje, da je dogajanje v ZDA prej kot odraz političnih trenj posledica naraščajoče neenakosti in menjave generacij, dveh trendov, ki se odvijata globalno. Z njim smo se pogovarjali o ZDA in svetu "po Donaldu Trumpu".

Skupni imenovalec držav, ki se s pandemijo spopadajo dobro, so ženske voditeljice

18. 04. 2020 17.06

Tajvan, Nemčija, Islandija, Finska, Norveška, Islandija ... to je le nekaj držav, ki se s pandemijo novega koronavirusa borijo tako uspešno, kot je le mogoče. Skupni so jim zgodaj sprejeti in odločni ukrepi, pa tudi hitro vzpostavljen in širok sistem testiranja. Poleg tega so na čelu vseh omenjenih držav ženske predsednice vlade oziroma države.

Nekaterim od 10- do 200-odstotni dodatek na osnovno plačo, s.p.-jem pa naj bi odpisali prispevke

23. 03. 2020 13.15

Predsedniki koalicijskih strank so uskladili usmeritve za pripravo novega zakonskega paketa za pomoč prebivalstvu in gospodarstvu, na podlagi katerih so zbrali še predloge ministrstev in svetovalne skupine pod vodstvom ekonomista Mateja Lahovnika. Vlada bo smernice obravnavala na večerni seji, je napovedal premier Janez Janša.

Češka zapira šole, Avstrija pa uvaja prepoved vstopa v državo iz Italije

10. 03. 2020 08.20

Avstrijska vlada je sprejela drastične ukrepe v boju proti novemu koronavirusu, med drugim prepoved vstopa v državo iz Italije. Na Češkem in v Grčiji bodo zaprli vse šole v državi, na Slovaškem so za štirinajst dni prepovedali vse množične prireditve, na Poljskem pa so med drugim poostrili nadzor na meji z vsemi sosedami. Na Hrvaškem so potrdili 15. primer okužbe, v Srbiji pa peti.

Mladi Poljaki: patrioti, ki zapuščajo svojo domovino

03. 10. 2019 07.31

Poljaki so država z drugo največjo izseljensko skupnostjo znotraj Evropske unije – odhajajo predvsem mladi, ki službe iščejo drugod. Mladi Poljaki so sodeč po številnih raziskavah kljub življenju zunaj domovine veliki patrioti, pri katerih je po letu 2015 opaziti tudi trend izbiranja strank desno od politične sredine. Vpogled v trenutne razmere na Poljskem in razmišljanje mladih nam je dala 24-letna Nel Ewa Tomczyk, novinarka iz Lodža.

Slovenija je mrtva, naj živi neoliberalizem!

17. 08. 2019 07.00

Z razpadom nekdanje federalne države je nacionalistična ideologija pokazala svojo moč preko homogenizacije naroda. Visoka stopnja nacionalne homogenosti je v Sloveniji (in večini drugih jugoslovanskih republik) razvila tako horizontalno kot vertikalno solidarnost. Ampak stanje vsesplošne evforije in zadovoljstva se je hitro končalo.

Brezposelnost, pomanjkanje priložnosti: 'Leto dni in pol sem delala za nič'

12. 05. 2019 07.00

Zapostavljene regije Evrope, kjer vladajo visoka brezposelnost, vedno večja neenakost in pomanjkanje priložnosti predvsem za generacijo mladih in upanja v boljšo prihodnost. Vse več mladih išče rešitve tudi v populističnih strankah, ki obljubljajo boj proti obstoječemu sistemu, ki je mnoge pustil na cedilu.

Čas politične propagande in manipuliranja z volivci

06. 04. 2019 07.00

V času, ko se vse več volivcev odloča na podlagi čustvene intuicije in manj na podlagi razuma, politična propaganda pa ima v družbenih omrežjih neregulirano platformo za manipuliranje z volivci, ne gre nobenega volilnega izida vnaprej odpisati. Zmaga Donalda Trumpa je šolski primer tega, ni pa edini.

Koga se moramo bati – migrantov ali politikov, ki z njimi ustrahujejo ljudi?

24. 05. 2018 11.24

Migranti in varnostna situacija v Sloveniji. Kdo bi z meje takoj umaknil žico, kdo bi namestil dodatne ovire in kdo bi tja poslal kar vojake z orožjem? Kdo je kriv za to, da ljudje v Kolpi umirajo in kako lahko v prihodnje to preprečimo? Kdo med ljudmi širi strah in kdo je prepričan, da Slovenija že dolgo časa ni več varna država? Soočili smo mnenja strank.

FOTO in VIDEO: Zaev prepričan, da je šlo za poskus umora

28. 04. 2017 08.11

Vodja makedonskih socialdemokratov Zoran Zaev je prepričan, da je bilo nasilje v parlamentu poskus umora. Razjarjena množica je v četrtek po imenovanju albanskega poslanca za predsednika parlamenta vdrla v hram demokracije. V nasilnih spopadih je bilo ranjenih več kot 100 ljudi, od tega več policistov in poslancev. Srbija je zaradi dogodkov dvignila bojno pripravljenost.

Burna razprava o nepremičninskem davku, opozicija vložila več amandmajev

13. 11. 2013 07.02

Nepremičninski davek še vedno razdvaja koalicijo in opozicijo. Opozicija je vložila več amandmajev, s katerimi so predlagali znižanje stopenj obdavčitve. Humanitarne organizacije pa pozivajo poslance, da držijo dano besedo in organizacije oprostijo davka na nepremičnine.

Samaras: Delamo vse, da bi državo znova postavili na noge

24. 07. 2012 09.53

Grški premier Samaras je dejal, da bi bila lahko recesija v državi še veliko globlja, kot so pričakovali. Povedal je tudi, da je cilj vlade ustaviti recesijo in sprožiti gospodarsko okrevanje. Od poročila trojke pa je odvisno, ali bo Grčija dobila naslednji obrok pomoči.

Virant: Državni svet je nepotrebna institucija

17. 04. 2012 16.57

Poslanske skupine SDS, Lista Virant, DeSUS in NSi so v parlamentarno proceduro vložile predlog spremembe ustave za ukinitev državnega sveta. Zagotovljenih imajo 43 glasov poslancev, potrebujejo pa jih 60.

Po pogajalskem maratonu začasni premier Papademos

10. 11. 2011 11.29

Maratonski tristranski pogovori so obrodili sadove, saj bo nova vlada prisegla že v petek opoldne. Vodenje vladnega kabineta do predčasnih volitev so zaupali Lucasu Papademosu.