steinbuch
'Psihoterapevt bo le tisti, ki bo imel dovoljšno izobrazbo'
17. 04. 2025 19.29Vlada je potrdila besedilo zakona o psihoterapevtski dejavnosti in ga v sredo poslala v državni zbor. Zdaj se začenja postopek s tremi branji, predlog zakona pa bi lahko bil sprejet še pred poletjem. Namen ministrstva za zdravje je urediti dostopnost psihoterapije in kaotičnost trenutnega področja.
Psihoterapija: 'S trenutnim predlogom zakona bodo prikrajšanji najranljivejši'
10. 07. 2024 12.03Več psihoterapevtskih združenj in drugih organizacij opozarja na škodljivosti predloga zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti. Na novinarski konferenci so zato predlagali rešitve, ki so po njihovih besedah v prvi vrsti boljše za ljudi, stroko in javni zdravstveni sistem. Predvsem so poudarili, da psihoterapija ne bi smela biti ločena na klinično in neklinično, da bi bilo treba poskrbeti za različne poti izobraževanja in dobro premisliti, kdo in kako bo reguliral delo psihoterapevtov. Odzvali sta se tudi velika slovenska humanitarka Anita Ogulin ter Slovenka leta in strokovnjakinja za socialno varnost Ana Petrič in poudarili, da so potrebe po psihoterapevtih velike. "S trenutnim predlogom zakona bodo za dragoceno pomoč prikrajšanji prav najranljivejši," je poudarila Ogulinova.
Si ministrstvo ne želi javne razprave? Na voljo le počitniški mesec dni
01. 07. 2024 11.56Predlog zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti je le dočakal javno razpravo. A kot opozarjajo v psihoterapevtski stroki, je ta odločno prekratek – le enomesečni. Poleg tega pa je rok za javno razpravo v počitniškem mesecu in času dopustov. Zato pozivajo, da ministrstvo za zdravje podaljša javno obravnavo na dva meseca, da bo vsaj tako lahko vključena vsa zainteresirana strokovna javnost.
'Zakon o psihoterapiji mora biti narejen za ljudi'
27. 06. 2024 08.37Že kar nekaj časa se piše zakon o psihoterapiji. Pred letom dni se je prvič sestala delovna skupina Ministrstva za zdravje, ki naj bi sodelovala pri pripravi zakona. Strokovnjaki vseh strok (psihoterapevtske in klinično psihološke smeri) so že takrat opozarjali, da njihovo mnenje pri pripravi ni dovolj upoštevano, zdaj jih je strah, kakšna bo vsebina zakona, ki naj bi v kratkem vendarle prišel v javno obravnavo. Trenutno je še v koalicijskem usklajevanju. O tem, ali bi zakon lahko bil celo škodljiv in kakšnega zakona si želijo, je spregovorila psihoterapevtka Katja Knez Steinbuch.
Vojna med zdravstveno in zunajzdravstveno stroko: kaj je psihoterapija?
04. 10. 2023 08.00V Sloveniji se trenutno bije bitka med na eni strani psihiatri in kliničnimi psihologi, ki pravijo, da so zgolj oni usposobljeni za izvajanje psihoterapije, in na drugi strani psihoterapevti, ki so se več let na teološki fakulteti, Univerzi Sigmunda Freuda ali prek Slovenske krovne zveze za psihoterapijo izobraževali zunaj zdravstva. Kamen spotike predstavlja že sama definicija psihoterapije, se pa obe strani strinjata, da je treba izločiti šarlatane. Kako? Poglejmo njihove predloge.
Zakon o psihoterapiji: kdo so člani delovne skupine?
20. 09. 2023 08.43Dobro znano je, da področje psihoterapije pri nas ni urejeno, prav zato je v pripravi predlog zakona, ki bo to področje urejal. V delovno skupino za pripravo ključnih vsebinskih izhodišč je vključenih 39 članov. Na ministrstvu pravijo, da je delovna skupina sestavljena zelo široko, saj so želeli vključiti vse deležnike na področju psihoterapije. Vendar pa s trenutno sestavo ni zadovoljna niti zdravstvena niti zunajzdravstvena stran članov skupine.
Slovenski jezuiti: Zoper Rupnika so uvedeni previdnostni ukrepi, ne sankcije
07. 12. 2022 09.57Slovenska Policija je v letih 2019 in 2020 zaznala nekaj sumov kaznivih dejanj spolnih zlorab, ki so jih bili osumljeni duhovniki katoliške cerkve. Za večji del prijav se je izkazalo, da so bile žrtve že odrasle osebe in so bila dejanja storjena v preteklosti ter v večini primerov že zastarala. Tudi obtožbe o zlorabah redovnic proti patru Rupniku so že zastarale, zato kazenskega pregona ne bo, proti njemu so uvedli le nekaj ukrepov. Med drugim ne sme opravljati spovedi in maševati v javnosti. "Ne gre za nikakršne sankcije iz Vatikana, pač pa za previdnostne ukrepe," poudarja provincial slovenskih jezuitov. Ki pa so dva meseca po zaključeni preiskavi še vedno v veljavi.
'Vsi, ki so bili z zlorabami seznanjeni, so se odločili, da bodo vse skupaj utišali'
06. 12. 2022 19.03Govorili smo z italijanskim novinarjem, ki je javno razkril obtožbe o zlorabah slovenskega jezuita Marka Ivana Rupnika. Kot pravi, so se vsi, ki so vedeli o zlorabah, odločili, da bodo vse skupaj utišali.
'Javna pisma glede odnosa do Ukrajine ne smejo biti poligon za delitev javnosti'
24. 06. 2022 14.49Na Ministrstvu za zunanje zadeve se je na prvi seji sestal Strateški svet za zunanjo politiko v novi sestavi, ki ga vodi ministrica za zunanje zadeve Tanja Fajon. Člani sveta so razpravljali o aktualnih zunanjepolitičnih temah. Fajon je poudarila, da Slovenija najostreje obsoja rusko agresijo na Ukrajino, pomoč v obliki orožja pa za Slovenijo ne sme biti prioriteta.
Novo pismo vladi: 'Ukrajinski odpor je treba podpreti z vsemi sredstvi'
14. 06. 2022 07.33Na premierja Roberta Goloba in zunanjo ministrico Tanjo Fajon je naslovljeno novo odprto pismo glede politike do Ukrajine, ki ga je podpisalo več znanih osebnosti, med njimi bivši premier in več nekdanjih ministrov. Opozarjajo, da bo mir v Ukrajini mogoče doseči le z lojalno in odločno podporo ukrajinski obrambi, ne pa "münchenskemu" popuščanju, k čemur je po njihovem mnenju pozivalo pismo, ki ga je vlada prejela pretekli teden. Na drugo javno pismo se je že odzvala tudi največja parlamentarna stranka Gibanje Svoboda, ki je poudarila, da je vsako mnenje seveda dobrodošlo, a da se stališča države ne oblikujejo preko javnih pisem, temveč se zunanja politika Slovenije oblikuje v Državnem zboru. Z nobenim od dveh javnih pisem sicer ne soglašajo v celoti.
'V zadnjih treh letih in pol sem pomislil, da gre za dva Mira Cerarja'
17. 03. 2018 07.48V studiu oddaje 24UR ZVEČER sta gostovala analitika Alem Maksuti in Dejan Steinbuch, ki sta pod probnogled vzela odstop premierja Mira Cerarja in njegovo delo na vrhu vlade.
'Vsak od nas v odnos prinese tiste male rane, na katere partner slej ko prej pritisne'
14. 02. 2018 06.30V Sloveniji je leta 2016 v zakon skočilo 6667 parov, kar je več kot leto prej, ločilo se jih je 2531, tudi ta številka je zrasla. Bi to lahko pomenilo, da sodobno partnerstvo še ni zlezlo iz krize? Je vanjo sploh kdaj zašlo? "Trend se obrača navzgor, več je uspešnih zvez, pomoč terapevta, ko par zaide v krizo, namreč ni več tabu," pravi družinska terapevtka Katja Knez Steinbuch.
Tudi uradno se začenja borba za glasove volivcev
13. 06. 2014 07.06Začenja se volilna kampanja pred predčasnimi volitvami. Za nagovarjanje volivcev bodo imele stranke in liste mesec dni časa, do 11. julija opolnoči, ko bo nastopil volilni molk.
Je lahko vprašanje o Rodetovem očetovstvu javno?
03. 10. 2012 17.25Rodetova odvetnica bo po objavi testa očetovstva, ki je pokazal, da Peter S. ni kardinalov sin, vložila tožbi zoper Delo in njihovega novinarja. Vprašanje, ki se postavlja, pa je, ali je bila pri Rodetu prestopljena pravica do zasebnosti ali pa gre za javni interes.
Cukjatiju bodo predali peticijo
16. 10. 2007 08.41Novinarja Večera in Radia Slovenije bosta opoldne predsedniku državnega zbora predala peticijo proti cenzuri.
Afera: Premierov domnevni krohot
09. 06. 2004 00.00Na proslavi ob 50-letnici novomeške Krke sta prejšnji četrtek igralca Matjaž Javšnik in Damir Leventič na komičen način predstavljala pomembne dogodke zadnjega pol stoletja, ob tem pa sta se norčevala tudi iz papeža Janeza Pavla II. in matere Tereze. Vprašanje, ali so se prisotni, med njimi tudi premier Anton Rop ob tem zabavali ali ne, pa je sprožilo pravo afero.
Bodo tednik Žurnal kaznovali?
07. 11. 2003 00.00Izšla je prva številka brezplačnega tednika Žurnal, ki so ga poštarji dostavili večini gospodinjstev v Ljubljani in Mariboru z okolico. Dobivali ga boste vsak petek, čeprav imate na njem rumeno nalepko.
Spremembe na časopisnem trgu
27. 09. 2003 00.00Z novim letom se bo podoba slovenskega trga tiskanih medijev precej spremenila. Dobili bomo namreč nov dnevnik in tednik. Izgled in vsebino pa bosta spremenila tudi že uveljavljena časnika, Delo in Dnevnik.
Podelili Jurčičevi nagradi 2000
02. 03. 2001 00.00Sklad Josipa Jurčiča je Jurčičevi nagradi za novinarje, svobodne publiciste in urednike za leto 2000 na sinočnji slovesnosti v ljubljanski mestni hiši podelil novinarki Večera Darki Zvonar Predan ter Dejanu Steinbuchu, ki sodeluje pri več slovenskih revijah. Zvonar-Predanova se z novinarstvom ukvarja že od srede 80. let, po mnenju odbora Jurčičevega sklada, ki je odločal o nagrajencih, pa je ob zavezanosti svobodi besede, natančnosti in osebni širini najprodornejša slovenska novinarka. Steinbucha, sicer študenta prava, so pri skladu označili za presenetljivo figuro časnikarstva, svobodnega in brez predsodkov ter s posluhom za demokratične odnose v skupnosti. Zvonar-Predanova je ob koncu 80. let s kritičnim in odločnim pisanjem, takrat za tednik 7D, spremljala razpad nekdanje Jugoslavije in odločilne dogodke na Roški. V 90. je dosegla strokovno zrelost in začela pisati za notranjepolitično uredništvo Večera. Po mnenju podeljevalcev nagrade nagrajenko odlikujejo predvsem izvirna izbira in izzivalna razčlemba najbolj vročih tem slovenskega političnega prizorišča. Med drugim se je ukvarjala z manipulacijami oblasti in dogajanjem v pravosodju, ob tem pa je bila predvsem odločna zagovornica šibkejših v družbi. V utemeljitvi so pri skladu poudarili še prodorne intervjuje, ki jih je nagrajenka opravila z znanimi domačimi in tujimi sogovorniki. Je izvrstna spraševalka, provokativna, nepopustljiva, a kljub vsemu vljudna in spoštljiva, so med drugim v utemeljitvi ob podelitvi nagrade zapisali pri Jurčičevem skladu. Dejan Steinbuch se je z novinarstvom začel ukvarjati pred nekaj leti pri ljubljanski Študentski tribuni, po njenem propadu pa se je preselil v zahtevnejša glasila. Članke in komentarje je pisal za Mag, sodeloval pri reviji Zvon, objavljal razmišljanja in eseje v Novi reviji, med drugim je objavil tudi esej v zborniku Sproščena Slovenija. V zadnjem času se je kot vešč organizator izkazal pri mesečniku Ampak, kjer objavlja tudi politične eseje. Odbor Jurčičevega sklada ga je označil za izrazitega, pogumnega novinarja, ki je ob pogosti sprevrženosti oblasti zahteval pluralnost medijev, napadal korupcijo in vse, kar razkraja narod. V njegovem delu je opaziti čut za vrednote, predvsem v njegovih proznih delih pa se kaže literarna nadarjenost.
Razprava o medijih in oblasti
01. 03. 2001 00.00V prostorih Slovenske matice v Ljubljani je danes upravni odbor Sklada Josipa Jurčiča ob njegovi 120-letnici smrti in podelitvi Jurči čevih nagrad pripravil razpravo na temo Mediji in oblast. Pobudniki razprave pričakujejo čim širšo udeležbo v razgovoru, pri katerem bodo s svojimi uvodnimi prispevki sodelovali Viktor Blažič, Niko Grafenauer, Peter Jančič, dr. Dean Komel, dr. Janko Kos, dr. Manca Košir, dr. Janez Markeš, mag. Marko Milosavljevič , Dejan Steinbuch in mag. Rudi Šeligo.