stanodajalec
V Zagrebu se nad visokimi najemninami pritožujejo tudi poslanci
21. 05. 2024 06.02Nepremičninski trg na Hrvaškem je vse bolj neizprosen. Zaradi visokih najemnin stanovanj v Zagrebu ne obupavajo samo navadni državljani. Marsikateri saborski poslanec je ostal brez strehe nad glavo, ker mu je stanodajalec občutno zvišal najemnino ali pa ni želel podaljšati pogodbe. Krivo pa naj bi bilo prenizko nadomestilo za najem stanovanja, ki ga lahko prejemajo tisti poslanci, ki niso iz Zagreba. Zato zahtevajo povišanje, ker si menda ob poslanski plači ne morejo privoščiti najema stanovanja v prestolnici.
Stanovanjska problematika: 'Prva prepreka je, ker sem mama z otroki'
07. 03. 2024 06.00"Oddam stanovanje prijetni in čisti zaposleni osebi, družine in živali nezaželene." To je oglas, ki na žalost ni tako neobičajen na našem tržnem najemnem trgu, kjer najemnine letijo v nebo. Streha nad glavo je za človeka s povprečno plačo vse težje uresničljiva pravica. Cene stanovanj so poskočile, kredita si marsikdo ne more privoščiti, čeprav za najemnino daje več, kot bi dajal za kreditni obrok. V najbolj nezavidljivem položaju pa so enostarševske družine, matere samohranilke, najemniki z minimalno plačo, ki so prisiljeni sprejeti najemodajalčeve pogoje. Nezaželena sta tako prijava bivališča kot uveljavljanje subvencije, pogosto so zneski najemnin na pogodbah nižji kot v resnici, stanovanja pa vse prevečkrat v slabem stanju z dotrajano in staro opremo. In ni neobičajno, da si marsikdo zaradi vlage in plesni pridela tudi bolezen.
Sprememba zakona: nič več služenja na račun fiktivnih prijav prebivališč
03. 12. 2020 19.13Na seji vlade so sprejeli besedilo novele zakona o prijavi prebivališča, s katero bodo skušali zajeziti problematiko fiktivnih prijav prebivališč. Fiktivno prijavljanje tujcev na začasno prebivališče je namreč v Sloveniji postalo donosen posel.
Zbežala pred nasiljem, zdaj se bori z birokracijo
24. 10. 2019 08.00Mamica je z dveletnikom pred nasiljem zbežala od doma. Iz varne hiše sta se preselila v drug kraj, kjer ima zdaj službo, deček obiskuje vrtec. Na CSD je oddala vlogo za subvencijo najemnine, a pogoj je, da kandidira na razpisu za neprofitno stanovanje. To pa lahko naredi le v kraju stalnega prebivališča, od koder je zbežala. Če bi tam stanovanje prejela, bi ga morala zavrniti, saj ne želi več živeti blizu nasilnega partnerja. A če bi to storila, bi izgubila tudi upravičenost do subvencije najemnine. Tako mora plačevati tržno najemnino. Za hrano jima tako ne ostane skoraj nič.
Izgubljena in osamljena, skupaj z otrokoma v breznu revščine
22. 09. 2019 07.00Ta noč je, kot že mnoge, minila brez spanca. Kajti nisem zmogla predelati zgodb, ki smo jih reševali pretekli dan. Preprosto nisem. Pred očmi imam štiričlansko družino, ki sva jo s sodelavko včeraj obiskali v skromnem, ampak čistem najemnem stanovanju na podeželju.
O tem se v predvolilni kampanji praktično ni govorilo!
01. 06. 2018 12.51V preteklih tednih smo v predvolilnih soočenjih praktično na dnevni ravni poslušali, kaj vse je v naši majhni državici narobe, kaj bi bilo potrebno spremeniti in kako. Slišali smo precej podobne, če ne celo identične floskule kot pred prejšnjimi parlamentarnimi volitvami … in pred skoraj vsemi do sedaj. Veliko je bilo povedanega o zdravstvu, sociali, gospodarstvu, bolj malo pa o negativnih vplivih regulacije in poseganju države v življenja lastnih prebivalcev.
Anketa razkriva muke najemnikov: Lastniki oddajajo na črno, omejujejo obiske, vdirajo v zasebnost. Je utopično čakati na spremembe?
07. 05. 2015 06.30Mladi pogosto slišijo očitke, da predolgo ostajajo v "hotelu mama". Pa imajo sploh kakšno drugo možnost? Da, lahko najamejo stanovanja, ki so v 90 odstotkih v lasti prepogosto nadležnih lastnikov. Polovica jih ne dobi najemne pogodbe, tretjina ne sme prijaviti začasnega prebivališča.
Lastniki proti najemnikom: kdo ima več pravic?
08. 01. 2013 20.14Podnajemniška zgodba iz okolice Ljubljane znova kaže, kako slabo vedo ali pa nočejo vedeti, kakšne pravice imajo najemniki in kakšne lastniki nepremičnin. Še bolj se zaplete, če ni pogodbe o najemu.
Brutalni Interceptor ne brzdajo jeze
05. 08. 2008 11.32Skupina Interceptor pripravlja svoj zadnji koncert letos. Pevec Gregor Čulk se pritožuje nad požrešno založbo, na živce mu gre bivši stanodajalec, tolaži ga le služba.
Je umrla zaradi 200 evrov?
01. 02. 2008 14.24Vzorci DNK, ki so jih preiskovalci našli v povezavi z umorom britanske študentke, so razkrili nov motiv za umor - šlo naj bi za rop.
Bo Plut spoznan za krivega?
24. 04. 2007 13.26Srbsko tožilstvo za Pluta, ki naj bi umoril Jasmino Đošić, zahteva 40 let zaporne kazni. Plut v Srbiji verjetno ne bo nikoli sedel.
Obvezna prijava in odjava bivališča
06. 03. 2001 00.00Konec februarja je stopil v veljavo zakon o prijavi prebivališča, ki celovito ureja način in postopek prijave in odjave stalnega in začasnega prebivališča, prijavo in odjavo gosta, vodenje registra stalnega prebivalstva ter posredovanje podatkov uporabnikom. Zakon prijavo in odjavo stalnega ali začasnega prebivališča oz. prijavo spremembe naslova stanovanja obravnava kot zakonsko obveznost za državljane in tujce. Kot določa zakon, ki ga je državni zbor sprejel 26. januarja letos, v uradnem listu pa je bil objavljen 9. februarja, mora posameznik prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odseli z območja RS, prijaviti začasni odhod z območja RS, ki traja več kot tri mesece ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče. Stanodajalec pa mora prijaviti in odjaviti gosta ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče posameznika. Po določbah zakona mora na območju RS prijavno-odjavno obveznost izpolniti tako slovenski državljan kot tujec. Stalno prebivališče oz. spremembo naslova stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh od naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo.