socialisti predsednik
Moldavci tesno podprli vpis članstva v EU, Bruselj zaznal rusko vmešavanje
21. 10. 2024 08.37Moldavci so v nedeljo z izjemno majhno večino podprli približevanje EU - za vpis članstva v EU kot strateškega cilja v ustavo je po skoraj vseh preštetih glasovih glasovalo 50,4 odstotka volivcev. Predsednica Maia Sandu, ki se bo za nov mandat morala potegovati v drugem krogu, je za tako tesen izid okrivila vmešavanje Rusije, ki očitke zanika. Prav tako Bruselj, ki trdi, da so bile volitve in referendum tarča tujega vmešavanja in ustrahovanja brez primere.
'Neskončne menjave in metanje ljudi čez ramo. To ljudi vznemirja'
25. 09. 2024 16.02Prva epizoda političnega Popkasta po poletnem predahu. Bivša zunanja ministra in bivša evropska poslanca Ivo Vajgl in Lojze Peterle komentirata zadnje javnomnenjske podatke Mediane za našo medijsko hišo. Zakaj Golobovo vlado podpira manj kot tretjina vprašanih? Kako se Slovenija znajde na mednarodnem političnem parketu? Kaj krni njeno podobo in ugled? Kakšna je usoda Marte Kos in od česa bo najbolj odvisna?
'Vloga podpredsednice GZS ne velja kot kredibilna vodstvena izkušnja'
21. 09. 2024 07.00Saga okrog kandidatke Marte Kos za evropsko komisarko, ki bi dobila širitev, nikakor ne pojenja. V studiu 24UR je Kosova zanikala celo vrsto očitkov: zanika, da nima dovolj vodstvenih izkušenj, zanika, da je nekdanja sodelavka tajne službe. V Gibanju Svoboda branijo kandidatko, podpredsednik vlade Matej Arčon celo pravi, da gre za prikrito rušenje kandidatke s ciljem diskreditirati in rušiti premierja Roberta Goloba. V SDS pa so na drugi strani jasno že najavili: slovenska delegacija ne podpira imenovanja Marte Kos, ki je po mnenju nekaterih v stranki že nervozna.
Golob zavrnil očitke o političnih pritiskih iz Bruslja in namignil na resor za širitev EU
16. 09. 2024 17.26Kljub zapletom s kandidati za komisarska mesta namerava predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen v torek predstaviti svojo novo komisarsko ekipo. Kot vse kaže, bi Slovenija lahko dobila resor še pred potrditvijo komisarskega imena. Po naših neuradnih informacijah naj bi nam pripadlo mesto komisarja za širitev EU. Na to je posredno namignil tudi premier Robert Golob, ki zavrača očitke o političnih pritiskih iz Bruslja glede imenovanja kandidata.
SDS nad Kosovo; vlada DZ zaprosila za čim hitrejšo obravnavo kandidatke
13. 09. 2024 09.10Umik Tomaža Vesela in imenovanje Marte Kos za slovensko kandidatko za evropsko komisarko še naprej odmeva na domačem in evropskem političnem parketu. Ali je pomembno ali ni, da javnost vidi pismo, s katerim naj bi predsednica Evropske komisije zahtevala menjavo kandidata, je še naprej eno od pomembnih vprašanj. Vendar pa slovenska vlada poudarja, da državni zbor in pristojen odbor DZ razpolagata z vso dokumentacijo za oblikovanje mnenja o predlagani kandidatki. Zato so institucijo znova pozvali, naj čim prej obravnava kandidatko, ki je sicer postala tarča napadov SDS. Kosova vse njihove očitke zavrača.
Novi zapleti: predstavitev komisarjev prestavljena na prihodnji teden
10. 09. 2024 11.38Zapleti s predstavitvijo komisarske ekipe Ursule von der Leyen se nadaljujejo. Predstavitev kolegija komisarjev v Evropskem parlamentu, sprva predvidena za sredo, je prestavljena na prihodnji torek, saj Slovenija še ni zaključila postopka imenovanja komisarske kandidatke, so sporočili iz Bruslja. Evropski socialisti so medtem von der Leynovi namenili svarilo.
Za komisarko predlagana Marta Kos. Golob: Dobro bo zastopala Slovenijo
09. 09. 2024 06.42Vlada je soglasno potrdila nominacijo Marte Kos za evropsko komisarko. Predlog bo zdaj obravnaval pristojni odbor DZ, nato bo vlada na dopisni seji kandidaturo še uradno potrdila in posredovala v Bruselj. Premier Robert Golob verjame, da bo s svojim ugledom in izkušnjami Slovenijo tam dobro zastopala. "Vesela in počaščena sem," pa je v odzivu dejala Kosova, ki je leta 2022 sicer izstopila iz Golobove stranke Gibanje Svoboda. Rušenja svoje kandidature s strani opozicije ne pričakuje. V Bruslju menjave kandidatov za komisarja iz Slovenije ne komentirajo.
Delo začenja deseti sklic Evropskega parlamenta, kdo bo vodil komisijo?
13. 07. 2024 19.58Za novoizvoljene evropske poslance se delo šele začenja. Deseti sklic Evropskega parlamenta se bo sestal prihodnji teden. Poslanci bodo v četrtek odločali o usodi Ursule von der Leyen. Ali se ji bo uspelo še v drugo zavihteti na čelo Evropske komisije? Še pred tem pa bodo v torek izbirali predsednika oziroma predsednico parlamenta, položaj se znova obeta malteški političarki Roberti Metsoli.
Kako Orbanovi Domoljubi spreminjajo evropski politični zemljevid?
09. 07. 2024 18.20Na evropskem političnem prizorišču so se na noge postavili Orbanovi domoljubi. Gre za novo skrajno desno politično družino, ki je zaživela po nedavnih evropskih volitvah in združuje 84 poslancev iz 12 držav članic Unije. S tem so v Bruslju za konservativci in socialisti postali tretja največja parlamentarna skupina. Poleg madžarskega Fidesza v njej sodelujejo tudi francoski Nacionalni zbor, italijanska Liga in avstrijski Svobodnjaki. In kako to spreminja evropski politični zemljevid?
V Evropskem parlamentu zaživela nova skrajno desna skupina
08. 07. 2024 16.52V Evropskem parlamentu v Bruslju so ustanovili novo skrajno desno politično skupino Domoljubi za Evropo, ki jo je zasnoval madžarski premier Viktor Orban. V njej bodo sodelovali tudi evroposlanci iz vrst francoskega Nacionalnega zbora in italijanske Lige. Obeta se jim, da bodo tretja največja parlamentarna skupina s 84 poslanci.
Nobena stranka z absolutno večino, vsi želijo predlagati premierja
08. 07. 2024 06.52V drugem krogu parlamentarnih volitev v Franciji nobena stran ni dobila absolutne večine. Glede na zadnje podatke o izidih volitev je zmagovalka leva Nova ljudska fronta (NLF), ki naj bi imela 182 poslancev v 577-članskem parlamentu, sredinsko zavezništvo predsednika Emmanuela Macrona 168, skrajno desni Nacionalni zbor (RN) pa 143. Levo zavezništvo namerava še ta teden predlagati kandidata za položaj premierja, je napovedal vodja socialistov Olivier Faure.
Macron z 'izrabljeno podobo' izginil. Lovec na naciste: 'Bojim se skrajne levice'
06. 07. 2024 17.08Potem ko je skrajna desnica zmagala v prvem krogu predčasnih splošnih volitev v Franciji, so stranke levice in sredine pozvale k fronti proti skrajni desničarski stranki. Ta praksa v francoski politiki obstaja že desetletja in je delovala. A tokrat se zdi, da se bodo morali Macron in sredinski zavezniki pogledati v ogledalo in končno razmisliti o lastnih napakah, ki vodijo v vzpon ekstremizmov.
Skrajna desnica zmagala, Macron pozval k oblikovanju zavezništva proti njej
30. 06. 2024 09.44Skrajno desni Nacionalni zbor (RN) je zmagovalec prvega kroga parlamentarnih volitev v Franciji, kažejo projekcije. Sredinsko zavezništvo predsednika Emmanuela Macrona je zaostalo tudi za levo usmerjeno Novo ljudsko fronto. Dokončni odgovor o novi sestavi parlamenta bo dal drugi krog 7. julija.
Orban z novim skrajno desnim političnim zavezništvom v EU
30. 06. 2024 13.30Da se zadeve na evropskih tleh vse bolj obračajo v desno, dokazuje tudi najnovejša poteza madžarskega premierja Viktorja Orbana. Skupaj s svojo politično skrajno desno stranko Fidesz je sklenil zavezništvo z avstrijsko svobodnjaško stranko (FPÖ) in češkim gibanjem Akcija nezadovoljnih državljanov (ANO) v upanju, da bodo postali nova skupina v Evropskem parlamentu. Cilj je, da bi skupina, imenovana "Domoljubi Evrope", postala največja desničarska skupina v EU.
Številni zadržujejo dih: se zmaga res obeta skrajni desnici?
29. 06. 2024 07.41Francoski volivci se v nedeljo odpravljajo na prvi krog predčasnih parlamentarnih volitev, ki jih je predsednik Emmanuel Macron sklical po hudem porazu svoje stranke na evropskih volitvah. Prepričljive zmage se nadeja skrajna desnica, doslej vladajoči sredinski tabor pa prehiteva celo združena levica. Absolutne večine ni na vidiku za nikogar.
Francija na glavo: republikanci v objem Marine le Pen
12. 06. 2024 10.18Polom na nedeljskih volitvah je francoskega predsednika Emmanuela Macrona pripravil do razpustitve narodne skupščine. Popolno mešanje političnih kart bi lahko privedlo do sklepanja do nedavnega nepričakovanih zavezništev. Voditelj desnih republikancev Eric Ciotti je dejal, da si pred volitvami želi zavezništva z Marine le Pen, in si prislužil razburjenje dela desničarske javnosti. Medtem pa francoska levica s socialisti in komunisti na čelu napoveduje skupni nastop na volitvah.
Kaj čaka novoizvoljene poslance in zakaj se je von der Leynova prismejala na oder?
10. 06. 2024 08.47Največ sedežev v Evropskem parlamentu so tudi na tokratnih volitvah dobile stranke EPP, S&P in Renew ter tako ohranile večino. In naslednji koraki? 720 evropskih poslancev bo moralo na prvem plenarnem zasedanju izbrati predsednika Evropskega parlamenta pa tudi predsednika Evropske komisije. Glede na zmago njene EPP se še en petletni mandat nasmiha trenutni predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen.
Kdo je praznoval in kdo žaloval?
10. 06. 2024 06.01Končale so se evropske volitve, jasno pa je, da vsi danes ne praznujejo. Medtem ko se je desnica v Evropi močno okrepila, so imeli drugi za seboj težko noč. Tako težko, da je denimo francoski predsednik razpustil parlament in razpisal nove volitve.
Von der Leynova: Zmagali smo
09. 06. 2024 22.07EPP, S&D in Renew bodo glede na delne izide evropskih volitev, ki so potekale od četrtka do nedelje, tudi v desetem sklicu Evropskega parlamenta ohranile večino. Skupaj naj bi imele 409 sedežev v 720-članskem parlamentu. Od tega EPP 191, S&D 135, Renew pa 83. Trenutno imajo v parlamentu s 705 člani 176, 139 in 102 poslanca.
Evropa v pričakovanju vzpona skrajne desnice
06. 06. 2024 11.06Leta 2000 je Evropska unija zaradi vstopa svobodnjakov (FPÖ) v vlado Avstrijo kaznovala s sankcijami. Četrt stoletja pozneje se njim sorodnim strankam obetajo najuspešnejše evropske volitve v zgodovini. Javnomnenjske raziskave kažejo, da bomo priča vzponu skrajne desnice.
Nemec, Tomčeva, Prebilič, Gregorčič: kdo ima večino v Evropskem parlamentu?
31. 05. 2024 06.00V oddaji 24UR ZVEČER so se v sredo soočili Romana Tomc iz SDS, Matjaž Nemec iz vrst SD, Vladimir Prebilič iz stranke Vesna in Peter Gregorčič iz SLS. Preverili smo njihove izjave o večini v Evropskem parlamentu, o vodenju Evropske komisije, priznanju Palestine ...
Krogle, noži, bombe: atentati, ki so pretresli Evropo (in svet)
15. 05. 2024 22.38Najodmevnejši atentat v zgodovini je bil umor ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja, zaradi opravljanja svoje funkcije pa so umirali tudi evropski politiki. Srbski premier Zoran Đinđić je bil ustreljen v srce, za španskega predsednika vlade je bila usodna bomba baskovske separatistične organizacije. Umor švedskega premierja, ki je obležal v mlaki krvi, je več kot 30 let ostajal neraziskan. V Sloveniji bi bil napad lahko usoden za Boruta Pahorja, duhove pa še vedno buri tudi atentant na Ivana Krambergerja, znanega tudi kot "dobrega človeka iz Negove".
Macron: Naša Evropa lahko umre, moramo ukrepati
25. 04. 2024 14.02Francoski predsednik Emmanuel Macron je v obsežnem govoru o stanju v Evropi opozoril na umrljivost celine in pozval k takojšnjemu ukrepanju. V nastopu na pariški Sorboni je med drugim ponovil svoj poziv k izoblikovanju evropske obrambe in se zavzel za prenovo trgovinske politike.
Na Portugalskem se zmaga na volitvah obeta desnici
10. 03. 2024 21.38Doslej opozicijska desnosredinska stranka Demokratično zavezništvo (AD) je na splošnih volitvah na Portugalskem prejela največ sedežev, medtem ko je podpora populistični skrajno desni stranki Chega narasla, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP kažejo rezultati vzporednih volitev.
Macron za novega premierja imenoval 34-letnega Attala
09. 01. 2024 12.57Po tem, ko je z mesta predsednice vlade Francije v ponedeljek odstopila Elisabeth Borne, je Macron že imenoval novega premierja. To je postal Gabriel Attal, dosedanji šolski minister, ki se je s svojimi 34 leti zapisal kot najmlajši premier Francije doslej.
Vučić osvojil tudi Beograd, opozicija zahteva razveljavitev volitev
18. 12. 2023 06.23Na predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji je po zadnjih delnih rezultatih, ki jih je danes objavila volilna komisija, zmagala vladajoča Srbska napredna stranka s 46,71 odstotka glasov. SNS, ki jo je do nedavnega vodil predsednik Aleksander Vučić, bo glede na dosedanje izide imela več kot 125 poslanskih sedežev, s tem pa parlamentarno večino. V Beogradu je največ glasov - 38,9 odstotka - prejela lista SNS, s 34,6-odstotno podporo ji sledi glavna opozicijska lista Srbija proti nasilju. Opozicija zaradi domnevnih nepravilnosti zahteva razveljavitev volitev. Več tisoč ljudi se je tudi zbralo v središču mesta.
Volitve v Srbiji: do 19. ure je bil udeležba približno 56 odstotna
17. 12. 2023 07.45V Srbiji so se zaključile predčasne parlamentarne volitve, pokrajinske volitve v Vojvodini ter lokalne volitve v Beogradu in še 65 drugih lokalnih samoupravah. Republiška volilna komisija je sporočila, da je do 18. ure glasovalo 51,93 odstotka volilnih upravičencev, po neuradnih podatkih pa naj bi do 19. ure število naraslo na 55,5 odstotka. Glasove še štejejo. Na voliščih je sicer po poročanju srbskih medijev prišlo tudi do več domnevnih incidentov in nepravilnosti.
'Vučić je volitve prikazal kot boj na življenje in smrt za prihodnost Srbije'
16. 12. 2023 13.16V Srbiji bodo v nedeljo potekale predčasne parlamentarne in lokalne volitve. Čeprav vodja Srbske napredne stranke (SNS) ne kandidira več, je glavni obraz predvolilne kampanje srbski predsednik Aleksandar Vučić. SNS bo glede na javnomnenjske ankete na volitvah zmagala.
Stotisoče Špancev protestiralo proti amnestiji za katalonske separatiste
12. 11. 2023 18.13Na ulicah španskih mest je več kot 100.000 ljudi protestiralo proti dogovoru španskega premierja Pedra Sancheza s katalonskimi separatisti. Demonstranti so izražali nasprotovanje amnestiji sodno preganjanih katalonskih politikov in aktivistov, ki jo je v zameno za podporo v parlamentu separatistom obljubil Sanchez.
Orban, 'proruski politiki', Bolsonaro in Janša
29. 04. 2023 10.34Madžarski premier Viktor Orban je nekdanjega slovenskega predsednika vlade Janeza Janšo povabil, da kot eden od govorcev spregovori na konservativni konferenci CPAC. Tam bosta med drugim bosta spregovorila tudi sin nekdanjega brazilskega predsednika Eduardo Bolsonaro in nekdanji češki premier Andrej Babiš, ki je sicer tako kot Orban Rusiji bolj naklonjen politik. Janša pravi, da se bo največjega srečanja konservativnih strank udeležil, ker je bil nanj povabljen, proruski politiki pa da so v konservativnem taboru manjšina.