samozaposleni
Dolgotrajna oskrba: koliko bomo plačevali in kaj bomo za to dobili?
08. 04. 2025 20.22Čez manj kot tri mesece bomo začeli plačevati obvezni prispevek za dolgotrajno oskrbo, je potrdil minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac, kljub pozivom gospodarstva, naj se uvedba novega davka časovno zamakne. Gospodarske organizacije so vlado pozvale tudi k ponovnemu izračunu višine prispevka, ki bo sicer odvisen od posameznikovih prihodkov. Opozarjajo tudi, da še vedno ni povsem jasno, kakšne storitve bodo uporabnikom sploh na voljo. V Sindikatu upokojencev Slovenije pa si želijo, da bi se vlada bolj kot novemu prispevku posvečala pravicam uporabnikov.
Mariborski dostavljavci prekinili delo, od Wolta želijo bolj pravične pogoje
16. 01. 2025 16.02Dostavljavci Wolta so se v znak protesta zbrali na glavnem mariborskem trgu in začeli zavračati naročila. S protestom želijo dobiti pozornost vodilnih in z njimi vzpostaviti dialog. Zahtevajo višja plačila za dostavo in takojšnjo zaustavitev najemanja nove delovne sile iz tretjih držav, ki njihov zaslužek še dodatno nižajo.
Zakon bo določil urne postavke dela samozaposlenih v kulturi
28. 11. 2024 15.10Vlada je sprejela predlog zakona o dopolnitvi zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo, ki bo kolektivno uredil izhodiščne urne postavke dela samozaposlenih v kulturi, kadar ti sodelujejo z javnimi zavodi in agencijami v kulturi. Samozaposleni bodo za enako delo plačani primerljivo s tistimi v javnih zavodih.
Luka Markus
25. 11. 2024 05.55Luka Markus je diplomirani glasbeni igralec, ki je svoje znanje izpopolnjeval na prestižni univerzi Guildford School of Acting v Veliki Britaniji. Njegova strast do muzikalov združuje petje, ples, igro in avtorsko ustvarjanje, s katerim želi nasmejati in navdihovati občinstvo. Po letih ustvarjanja v tujini se je vrnil v Slovenijo, kjer s svojo vsestranskostjo deluje kot samozaposleni umetnik na področju sinhronizacije, nastopanja in mentoriranja. Luka je predan tudi naravi, spiritualnosti in svoji psički Moji, s katero najde mir in ravnovesje v hitrem tempu življenja.
Furs od 274 samozaposlenih v kulturi zahteva vrnitev milijona evrov
15. 11. 2024 13.08Sindikati Zasuk, Glosa in Mladi plus so na novinarski konferenci pred parlamentom javno opozorili na težave, v katerih so se znašli številni samozaposleni v kulturi zaradi zahtevkov po vračanju prejete covidne pomoči. Sindikati ob tem zahtevajo odpis vseh dolgov in vračilo že plačanih izterjav ter revizijo in zamrznitev izterjav. Njihove zahteve podpirajo tudi v iniciativi Glas ljudstva. Ministrstvo za kulturo je medtem sporočilo, da spremlja situacijo ter da sami sicer dolgov ne morejo odpisati, da pa so za prihodnji teden sklicali sestanek, na katerem želimo preučiti možne rešitve za nastalo situacijo.
Zavarovalnica, ki skrbi za življenje v ravnovesju
07. 10. 2024 00.15Na slovenskem zavarovalniškem trgu se je pojavila nova zavarovalnica s polnim imenom AVRIO zavarovalnica obrtnikov in podjetnikov d. d. AVRIO zavarovalnica d. d. je življenjska zavarovalnica, ponuja pa naložbeno in rentno zavarovanje.
Zavarovalnica za življenje v ravnovesju
20. 05. 2024 00.15Na slovenskem zavarovalniškem trgu se je pojavila nova zavarovalnica s polnim imenom AVRIO zavarovalnica obrtnikov in podjetnikov d.d.. AVRIO zavarovalnica d.d. je življenjska zavarovalnica in ponuja naložbeno in rentno zavarovanje.
'Razlogov za praznovanje ni: plače stagnirajo, izkoriščanje se stopnjuje'
24. 04. 2024 15.08Predstavniki sindikatov Mladi plus in Zasuk, društva Iskra in Centra za družbeno raziskovanje (Cedra) ob letošnjem prazniku dela v Ljubljani pripravljajo protest. Kot so poudarili, razlogov za praznovanje ni več. Ob naraščanju življenjskih stroškov plače stagnirajo, izkoriščanje na delovnih mestih pa se medtem stopnjuje.
Stroški dela za zaposlene lani zrasli, povprečno znašali 2608 evrov mesečno
17. 12. 2023 15.07V Sloveniji se je lani zaposlenost zvišala za 2,9 odstotka. Stroški dela za zaposlene in samozaposlene so skupno zrasli za 5,4 odstotka, v povprečju so znašali 2608 evrov na mesec, je ta teden sporočil statistični urad.
Knjiga o resničnih junakinjah: ženske, ki so preživele
25. 11. 2023 21.23Slovenska policija letno obravnava več kot tisoč primerov kaznivih dejanj z elementi nasilja v družini, v več kot 90 odstotkih so storilci moški, žrtve pa pretežno ženske in otroci. Društvo SOS telefon je lani prejelo 2200 klicev, kar je povprečno šest klicev na dan. Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami so s knjigo, ki združuje 23 zgodb žensk, opozorili na intimnopartnersko nasilje. Prek zapisov se bralci lahko soočijo s tem, kaj pomeni biti žrtev nasilja, kako različno se s to izkušnjo lahko spopadamo in kako težko se je iz kroga nasilja izviti.
Vse več prošenj za kritje stroškov kurjave, elektrike in za topla oblačila
23. 11. 2023 13.20Družine in posamezniki ne zmorejo poravnavati osnovnih položnic, k nam prihajajo brezposelni, ki prejemajo le denarno socialno pomoč in otroške dodatke, samozaposleni, delavci tretjih držav z družinami, pa tudi zaposleni, ki se z minimalnim dohodkom s težavo prebijajo iz meseca v mesec, razmere opisujejo v Nadškofijski karitas Maribor.
Pojasnila ministrstva: resnice in zmote o evidentiranju delovnega časa
17. 11. 2023 07.40Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je obrazložilo podrobnosti novega zakona o evidencah delovnega časa, ki bo v uporabi od ponedeljka in po mnenju predstavnikov delodajalcev prinaša številne birokratske ovire. Kot poudarjajo, zakon ne nalaga obveznega "štempljanja". Elektronske evidence bodo obvezne samo za kršitelje.
Gospodarstvo doslej prijavilo za več kot 350 milijonov evrov škode po poplavah
05. 09. 2023 14.17Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so doslej prejeli 777 vlog gospodarskih subjektov, ki želijo dobiti predplačilo povrnitve gospodarske škode po ujmi, nekaj jih bo verjetno prišlo še po pošti. Po besedah ministra Matjaža Hana so vloge vredne več kot 350 milijonov evrov. Upa, da bodo z izplačili začeli čim prej.
Pomoč je zapisana v zakon, kaj vse je na seznamu?
02. 09. 2023 08.19Veljati je začel interventni zakon z nujnimi ukrepi za odpravo posledic in pomoč prizadetim v avgustovskih poplavah. Usmerjeni so v obnovo javne infrastrukture ter poenostavitev postopkov in pridobivanja dovoljenj, prinašajo pa tudi ukrepe za pomoč prizadetim. Večina ukrepov bo veljala do konca leta, sledil bo zakon o obnovi.
Iztekata se roka za predhodno oceno škode v občinah in gospodarstvu
01. 09. 2023 07.29Z današnjim dnem se izteka rok v ujmi prizadetim občinam, da sporočijo predhodno oceno škode, ki bo podlaga za predplačilo v vrednosti do 40 odstotkov. Rok, do katerega morajo občine vnesti vse podatke o škodi v aplikacijo Ajda, pa se bo iztekel 22. septembra. Iz občin ob tem prihajajo pobude, da bi roke za vnos podatkov o škodi podaljšali. Prav tako se danes izteče rok, do katerega morajo gospodarski subjekti, ki želijo dobiti predplačilo povrnitve gospodarske škode po ujmi, oddati oceno škode. Za druge subjekte, ki želijo uveljaviti škodo, a ne potrebujejo predplačila, je rok 20. september.
Med upravičenci za povračilo škode tudi samozaposleni in kmetje
25. 08. 2023 21.28Novi ukrepi za pomoč gospodarstvu. Ne samo podjetja, ki so imela v prizadetih občinah sedež ali poslovno enoto, do delnega povračila škode bodo upravičena tudi podjetja, ki so imela v teh občinah zgolj svoje stroje in opremo, za navajanje neresničnih podatkov pa bodo globe znašale od 450 do 20.000 evrov. Do pomoči bodo po novem upravičeni tudi samozaposleni in kmetje, ki so se jim čisti prihodki od prodaje na letni ravni znižali za 25 odstotkov. Država pa bo delno pokrila tudi plače za zaposlene, ki so pri delodajalcu pomagali pri odpravljanju posledic poplav.
Interventni zakon: socialna pomoč, odlog kredita in obvezni prispevek
24. 08. 2023 08.14Vlada je znova razpravljala o predlogu interventnega zakona po poplavah in ga sprejela. V njem določa dodatne mehanizme pomoči prebivalcem in podjetjem. V skladu s predlogom bodo oškodovanci na centrih za socialno delo lahko na primer zaprosili za enkratno socialno pomoč, na bankah pa za 12-mesečni odlog plačila kredita. Uvajajo pa se tudi solidarnostne sobote oziroma enkratni obvezni solidarnostni prispevek, ki se bo prištel k dohodnini.
Namesto štirih sobot dve ali solidarnostni prispevek
24. 08. 2023 21.22Vlada je precej spremenila prvotno idejo o štirih prostovoljnih delovnih sobotah. Namesto tega uvaja nov prispevek, to je obvezni solidarnostni prispevek. Gre za delež dohodnine, ki ga bodo morali poravnati vsi zaposleni, enak znesek pa bodo morali v sklad prispevati tudi delodajalci. Predvidoma bo, po besedah ministra Mesca, ta znašal 0,3 odstotka dohodnine. Plačilu prispevka se boste lahko tudi izognili, če boste 'oddelali' delovno soboto. Eno v letošnjem in eno v prihodnjem letu.
Pregled ukrepov: kaj vse prinaša interventni zakon?
24. 08. 2023 17.03Po več pogovorih je vlada sprejela predlog interventnega zakona, ki v več kot sto členih določa dodatne ukrepe za pomoč prebivalcem, gospodarstvu in občinam. Omenja tudi sanacijske ukrepe na javni infrastrukturi in vodotokih. Kaj vse pa se natančneje skriva v predlogu?
Za družine okoli 12 tisočakov izredne pomoči, moratorij na kredite
17. 08. 2023 06.53Kako bo država na pomoč priskočila tistim, ki so v zadnjih ujmah izgubili vse? Kje bodo našli nadomestne nastanitve za osebe brez strehe nad glavo? Kako bo potekala sanacija škode in kdo bo sanacijska dela izvajal? Kaj bo s podjetji, ki zaradi poplav ne morejo zagnati svojih obratov in kaj z njihovimi zaposlenimi? Na seji vlade so obravnavali vsa ta vprašanja in še marsikatero drugo ter prišli do nabora ukrepov, ki bi jih lahko implementirali v dva zakona, ki ju pripravljajo. Znotraj obeh pa bi, tako minister za delo Luka Mesec, lahko namenili en paket izredne solidarne pomoči. Pa tudi o čakanju na delo, hitrem zaposlovanju tujcev, dodatnem delu upokojencev in drugem.
Blaženje posledic poplav: med predvidenimi ukrepi tudi moratorij na kredite
16. 08. 2023 14.25Gospodarsko ministrstvo bo začelo ocenjevati škodo, ki je nastala v gospodarstvu po nedavnih ujmah, je povedal minister Matjaž Han. Med ukrepi za pomoč predvidevajo tudi moratorij na kredite in hitrejše zaposlovanje tujcev. Znižali bodo tudi pogoj, po katerem bodo do pomoči upravičeni samozaposleni.
Kaj prinaša zakon o dolgotrajni oskrbi?
18. 07. 2023 18.59Državni svetniki odločajo o vložitvi pobude za odložilni veto na zakon o dolgotrajni oskrbi. Zakon, ki sistemsko ureja področje dolgotrajne oskrbe, prinaša pa tudi nove obremenitve plač in pokojnin, je državni zbor že sprejel. Veljati bo predvidoma začel z novim letom, največ novosti pa bo prineslo leto 2025. Takrat bodo vsi, ki sami ne zmorejo skrbeti zase, na centrih za socialno delo prejeli osebni načrt storitev.
'Vlado pozivamo, naj spoštuje pravila o delovanju ESS'
28. 06. 2023 10.13Zastoj delovanja ESS, do katerega je prišlo, potem ko se premier Robert Golob ni udeležil za petek napovedane seje ESS, bi lahko vlada izkoristila za nadaljnje vlaganje neusklajenih predlogov zakonov, posebej zdravstvenih, v DZ, so opozorili predstavniki reprezentativnih sindikalnih central. "Vlado pozivamo, naj spoštuje pravila o delovanju ESS in omogoči dovolj časa za socialni dialog," je dejal sindikalist in predsednik ESS Jakob Počivavšek, ob tem pa je bil kritičen še do delodajalske strani, ki da "zavira postopek usklajevanja".
Sindikati, stroka in delodajalci šokirani, minister miri: Prispevek bo solidaren
28. 06. 2023 06.00Zakon o dolgotrajni oskrbi ali kako so se prižgali vsi možni alarmi. Predlog zakona, ki tako ali drugače zadeva ne le naše družinske člane, ampak prav vse nas, je vlada na dopisni seji potrdila mimo šokiranih sindikatov, delodajalcev in drugih interesnih združenj Socialno-ekonomskega sveta, še več – tudi mimo stroke, centri za socialno delo so bili denimo izključeni v celoti, in koalicijskih partneric. Zakaj s tako pomembnim zakonom vlada Roberta Goloba hiti na vrat na nos?
Prihaja nova dajatev: vlada sprejela predlog zakona o dolgotrajni oskrbi
26. 06. 2023 15.25Vlada je na dopisni seji potrdila predlog zakona o dolgotrajni oskrbi, ki predvideva uvedbo dodatnega prispevka, in zanj predlagala sprejem po nujnem postopku. Zakonu je prižgala zeleno luč, čeprav se Ekonomsko-socialni svet do njega ni opredelil, kar je razburilo tako delodajalce kot sindikate. Oboji trdijo, da vlada s tem krši pravila sveta.
Druga stavka dostavljavcev Wolta in Glova: 'Zahtevamo pogajanja'
26. 05. 2023 12.32Del dostavljavcev, ki delo opravljajo za družbi Wolt in Glovo, je med 11. in 14. uro stavkal. V drugi prekinitvi dela, prvo so izvedli sredi maja, so vnovič zahtevali pogajanja o kolektivni pogodbi. Pri Woltu poudarjajo, da je stavkal le majhen del dostavljavcev.
Dostavljavci Wolta in Glova stavkali
12. 05. 2023 12.39Sindikat dostavljavcev se je zaradi nepriznavanja sindikata s strani podjetij Wolt in Glovo v Sloveniji ter nepripravljenosti za pogajanja o kolektivni pogodbi odločil za dvourno opozorilno stavko dostavljavk in dostavljavcev. Ta se je začela ob 11. uri in je trajala do 13. ure, dela ni opravljajo več kot 100 dostavljavcev, pravijo v sindikatu.
Wolt in Glovo zavrnila kolektivna pogajanja, v sindikatu dostavljavcev ogorčeni
10. 05. 2023 10.21V podjetju Wolt, ki omogoča dostavo iz restavracij in trgovin, so zavrnili zahtevo sindikata dostavljavcev za začetek pogajanj za sklenitev kolektivne pogodbe. Za kaj takega pravna podlaga ne obstaja, pravijo. Bodo pa nadaljevali pogovore z vsemi deležniki, tudi sindikatom Mladi Plus, pod okriljem katerega je bil ustanovljen sindikat dostavljavcev. Zahtevo so zavrnili tudi v podjetju Glovo.
'Politični portret so zreducirali na propagandni material'
24. 04. 2023 13.19Fotoreporterji in fotografi, povezani v aktiv, so z željo ozaveščati javnost o pomenu svojega dela opozorili na nestabilne delovne pogoje, ogroženost nekaterih žanrov in poklica, izginjanje poklica urednika fotografije in težave pri razvoju kadra. V aktivu so razvili orodje za pomoč pri oblikovanju cen, stekel je tudi dialog s Policijo.
Dostavljavci Wolta in Glova odslej povezani v sindikat
19. 04. 2023 08.07Po več letih delovanja na področju platformnega dela so delavci Wolta in Glova vzpostavili sindikat dostavljavcev hrane, ki deluje kot posebna sekcija znotraj Sindikata Mladi plus. Za takšen korak so se odločili, ker se razmere dostavljavk in dostavljavcev hrane, kot pravijo, slabšajo. "Dostavljavci so večkrat poskušali vzpostaviti dialog z vodstvom podjetij Wolt in Glovo ter opozoriti na nevzdržnost situacije, a so bili vedno preslišani. Vse to je privedlo do kolektivnega in sindikalnega organiziranja," pravijo.