razredna družba
Še imamo srednji razred?
27. 01. 2024 13.30V Sloveniji se imamo skoraj vsi za srednji razred, hkrati pa smo prepričani, da ga več ni oziroma da izginja. Vendar kaj to sploh pomeni? In kdo sploh je v srednjem razredu? Zaradi neurejenega trga nepremičnin prav stanovanje ali hiša postaja razredna subvencija. Če jo imaš, če si jo podedoval, si ne glede na dohodek, poklic, izobrazbo, srednji razred. Statistično smo zelo egalitarna država, problem pa je v statistiki, ki temelji samo na dohodku. Razlike nastajajo, ko v enačbo vključimo premoženje.
'Naučimo otroke živeti ne na račun drugih, ampak drug z drugim'
05. 11. 2023 19.27Na predpraznični dan sem v mraku hitela v trgovino po nujna živila. Ko sem se približevala vhodu, sem zaslišala presunljiv deški jok. V množici ljudi sem zagledala osamljenega dečka, ki je v vsaki roki držal del očal. Približala sem se in ga poskušala prijeti za roko, a se je obrnil proč. Sklonila sem se do njegove višine in vprašala, ali mu lahko kako pomagam. Negotovo me je pogledal in se še vedno jokal.
Demokracija v razredni družbi?
04. 09. 2022 12.40Demokracija kot specifična politična praksa in politična ureditev od nekdaj vzbuja zelo protislovne sentimente. Že v antični Grčiji so se bali demokracije. Zakaj je tako, lahko sklepamo že iz samega imena: demokracija označuje v bistvu moč in vladavino ljudstva (demos + kratos/kratein) – pri tem je treba seveda poudariti, da so v ljudstvo takrat bili všteti le polnoletni moški, ženske, tujci, sužnji pa ne. In vendar je bila ta demokracija zelo nevarna, saj je omogočala ljudstvu, da vpliva na lastne življenjske okoliščine. Znamenite Klejstenove reforme so omogočile vključitev kmetov v politično skupnost, kar je v tistem času pomenilo tudi, da se je pritisk na ekonomsko izkoriščanje kmetov zelo zmanjšal in so lahko kmetje, s tem ko so postali tudi državljani, ubežali izkoriščanju s strani bogatih.
Covid-19, politika in pravo
22. 05. 2021 07.00Pandemija covida-19 je razgrnila temeljna protislovja kapitalistične družbe in države in jih še dodatno zaostrila. V zadnjem letu smo lahko še bolj jasno videli številne neenakosti v družbi, privilegije bogatih, sam smoter kapitalističnega gospodarstva in razkroj družbe. Bistveno pa je, da covid-19 kriza ni le medicinska kriza niti zgolj ekonomska – gre za vsesplošno predrugačenje odnosov v družbi in za radikalno spremembo v načinu samega vladanja. Covid-19 je zato tudi politična kriza, saj je prišlo tudi do pravno formalne redefinicije samega koncepta svobode, državljanstva, države in demokracije.