psihopatija

Pri obravnavi psihopatov zaostajamo za EU, korak bo lovil nov inštitut

24. 01. 2025 16.11

V Sloveniji približno 15.000 ljudi ustreza kliničnim kriterijem psihopatske osebnostne motnje, medtem ko ima vsaj desetkrat toliko posameznikov subklinično psihopatsko strukturo. Ti posamezniki s svojim vedenjem povzročajo znatne družbene in gospodarske posledice. Slovenija pri prepoznavanju in obravnavi teh motenj zaostaja za drugimi državami EU, zato je zdaj zaživel Inštitut za znanstveno proučevanje in raziskovanje psihopatije (IPSIH), katerega naloga je ozaveščanje o simptomih in vplivu psihopatije na posameznika in družbo.

Kače v poslovnih oblačilih: trpinčenje sodelavcev in milijarda evrov gospodarske škode

15. 12. 2024 06.00

Psihopati na delovnem mestu lahko destabilizirajo celotne organizacije, povzročajo mobing, agresivno vedenje in uničujejo karierne poti sodelavcev. To vodi v absentizem, izgorelost in zmanjšano učinkovitost, kar povzroča visoko gospodarsko škodo, izpostavljata dr. Andreja Pšeničny in dr. Leonida Zalokar. V Sloveniji naj bi psihopati v gospodarstvu in javni upravi povzročili letno milijardo evrov škode, predvsem zaradi korupcije in finančnega kriminala, izpostavlja dr. Pšeničny.

Pri nas okoli 15.000 psihopatov: 'Upremo se jim lahko le po psihopatsko'

11. 12. 2024 06.00

V Sloveniji naj bi delovalo 15.000 psihopatov, a psihopatija ostaja tabu. Psihopati lahko povzročijo resno gospodarsko škodo in motnje v delovnih okoljih. Slovenci smo v prazničnem času tako dobili še kakšno koristno božično-novoletno darilo. Pod okriljem dr. Andreje Pšeničny in dr. Leonide Zalokar se je rodil Inštitut za znanstveno proučevanje in raziskovanje psihopatije. Ključno je namreč pravočasno prepoznavanje psihopatov in njihova ustavitev, kar pa zahteva pogum in odločnost, ki ju slovenskemu narodu pogosto primanjkuje, poudarja dr. Zalokarjeva.

'Do njih se vedem kot do ljudi, zato se mi odprejo'

09. 11. 2024 14.53

Novinarstvo je nikoli ni zanimalo, zaradi disleksije ni marala brati knjig, na fakulteto so jo silili starši, sprejeta pa je bila samo zaradi italijanščine, ki jo je izbrala za nosilni predmet. Na razgovor za službo je prišla v obrabljenih, raztrganih kavbojkah in še danes ne ve, kako ji je – kljub slabemu pravopisu – uspelo dobiti študentsko delo pri časopisni hiši Dnevnik. Najprej je pisala o kulturi, nato so uredniki ocenili, da bi ji morda bolj ležala črna kronika. In kako prav so imeli.

Danes sem. Jutri me ni. Ne sprašuj, ker ne odgovarjam.

18. 09. 2022 07.28

Ghosting. Priljubljen angleški izraz za pojav, ki pa postaja vse bolj pogost kar v celotnem zahodnem svetu in opisuje eno od velikih težav v medosebnih odnosih. Pri žrtvah povzroča stisko, po glavi se jim pletejo predvsem vse različice vprašanja – zakaj? A epiloga takšnih zgodb enostavno ni. Čeprav žrtve priznavajo, da nenaden umik druge strani iz odnosa boli, pa strokovnjaki pravijo, da gre za vedenje, ki žal postaja vse bolj družbeno spremenljivo, ima pa velik učinek na mentalno zdravje vseh vpletenih.

Sadizem in (ne)samozavest

21. 05. 2022 07.14

Pojav svetovnega spleta je s seboj prinesel vrsto prednosti in priložnosti, po drugi strani pa tudi vrsto težav. Eden najbolj toksičnih pojavov so spletni komentarji, pravijo strokovnjaki, ki izpostavljajo, da se z leti toksičnost komentarjev povečuje, ne slabi. Zdi se, da ljudje vse bolj – ne glede na to, na kaj se novica ali objava nanaša, skušajo komentar obrniti tako, da vsebino povežejo s politiko, osebnim napadom ali teorijo zarote. Zakaj je v sekcijah za komentarje in na spletu nasploh toliko jeze in sovraštva?

Od odtrganega krila do nasilnega soproga in Teda Bundyja: kdo so mučitelji živali?

17. 05. 2019 06.00

Potem ko je slovensko javnost v zadnjih mesecih razburilo več primerov krutega ravnanja z živalmi, nazadnje primer mladeniča, ki čez rob vrže nič hudega slutečo mačko, je najpogostejše vprašanje "pa kaj se plete v glavi nekoga, ki stori kaj tako krutega".

'Govorimo lahko o najhujši obliki osebnostne patologije – psihopatiji'

12. 03. 2019 21.31

Poskus zavarovalniške goljufije, v kateri si je 21-letno dekle namerno odrezalo levo roko, da bi dobila visoko zavarovalnino, odmeva po državi. Komentirala sta ga tudi klinični psiholog Tristan Rigler in Boris Peršak iz Slovenskega zavarovalnega združenja. Objavljamo tudi daljši pogovor z očetom vpletenega Sebastiena Abramova.