psihologov

'Psihoterapevt bo le tisti, ki bo imel dovoljšno izobrazbo'

Vlada je potrdila besedilo zakona o psihoterapevtski dejavnosti in ga v sredo poslala v državni zbor. Zdaj se začenja postopek s tremi branji, predlog zakona pa bi lahko bil sprejet še pred poletjem. Namen ministrstva za zdravje je urediti dostopnost psihoterapije in kaotičnost trenutnega področja.

Ostro do predloga zakona: v zdravstvo spušča delavce brez ustrezne izobrazbe

Predstavniki kliničnih psihologov, psihiatrov in pediatrov so kritični do predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Opozorili so, da uzakonja tudi psihoterapevtske pristope, ki niso znanstveno utemeljeni, in v zdravstvo spušča zdravstvene delavce brez ustrezne izobrazbe. Medtem Slovenska krovna zveza za psihoterapijo predlog pozdravlja. Zaščitil bi ljudi pred nestrokovno prakso in omogočil znanstveno podprto, odgovorno, varno in dostopno obliko pomoči, poudarjajo.

Osnutek zakona za psihoterapijo: vključenih več resorjev in zbornica

Kaj se dogaja s težko pričakovanim zakonom o psihoterapiji? Po naših informacijah osnutek zakona, ki je v medresorskem usklajevanju, psihoterapijo poleg zdravstva vključuje še v socialo, šolstvo in druge resorje, prav tako pa je v igri ponovno psihoterapevtska zbornica, ki bo pregnala šarlatane. O trenutnem osnutku smo govorili z eno največjih organizacij, ki se ukvarja s pomočjo ljudem v stiski pri nas. Na Zvezi Anita Ogulin in ZPM tak zakon pozdravljajo, saj je po njihovi oceni narejen tako, da vključuje tudi najšibkejše, ki potrebujejo največ pomoči.

Za otroštvo brez pametnih telefonov, povezali so se v nacionalno gibanje

Kdaj otroku kupiti pametni telefon? Čim pozneje, poudarja stroka, vedno več britanskih staršev pa mejo postavlja pri 14 letih. Povezali so se v nacionalno gibanje, ki se imenuje "Otroštvo brez pametnega telefona" in šteje več kot 70 tisoč članov. Njihov glavni cilj je ustvariti generacijo šolarjev, ki pri enajstih letih ne bi bila vajena pametnega telefona. Pri tem imajo podporo ravnateljev, učiteljev in psihologov, ki opozarjajo, da so številni najstniki odvisni od sodobnih tehnologij, imajo težave s koncentracijo in trpijo zaradi pomanjkanja spanja. Nekatere britanske šole so že napovedale strožje pogoje za uporabo pametnih telefonov.

Na Hrvaškem po smrtonosnem napadu pozivi za večjo varnost v šolah

Po petkovem napadu na eni od zagrebških osnovnih šol, v katerem je 19-letnik z nožem ubil sedemletnega otroka, še tri otroke in učiteljico pa ranil, šolski sindikati svoje člane in širšo javnost pozivajo k večernemu shodu za izboljšanje varnosti v šolah. Zdravstveno stanje ranjenih, med katerimi je tudi napadalec, je stabilno. O tragediji pri južnih sosedih pa je slovenski notranji minister Boštjan Poklukar poudaril, da je Slovenija varna država, a vseeno ni imuna na tovrstna kazniva dejanja.

Khloe Kardashian razočarana nad psihologom: Z mediji je delil moje skrivnosti

Khloe Kardashian se je leta 2016 ločila od profesionalnega košarkarja Lamarja Odoma in vse od takrat je obiskovala psihologa. A namesto da bi ji terapije pomagale, je zaradi izkušnje s specialistom izgubila zaupanje v ljudi. Ko mu je namreč zaupala katero od svojih izjemno osebnih skrivnosti, je že čez nekaj dni novico o tem prebrala v medijih. Milo rečeno, bila je izjemno razočarana.

Več kot 60 mednarodnih psihologov, ekonomistov, inovatorjev na konferenci DOBA Fakultete v Mariboru

Maribor je te dni v središču pozornosti akademskega in poslovnega sveta, saj gosti izjemen dogodek – prvo konferenco v Sloveniji, ki povezuje psihologijo in poslovni svet. Na 12. mednarodni znanstveni konferenci DOBA Fakultete, ki velja za enega najpomembnejših dogodkov tega leta, se bo zbralo več kot 150 udeležencev z uglednih domačih in tujih univerz, raziskovalnih inštitucij ter vodilnih podjetij. V dveh intenzivnih dnevih bo predstavljenih kar 60 strokovnih prispevkov, ki so plod raziskovalnega dela mednarodno priznanih strokovnjakov.

Norveški skrajnež Breivik znova zaprosil za pogojno izpustitev iz zapora

Norveško sodišče znova obravnava prošnjo za pogojno izpustitev desničarskega skrajneža Andersa Breivika iz zapora, kjer prestaja 21-letno kazen zaradi množičnega uboja 77 ljudi leta 2011 na Norveškem. Enako Breivikovo prošnjo je sodišče zavrnilo že leta 2022, podobno odločitev njegov odvetnik in tožilstvo pričakujeta tudi tokrat.

Fiziko poučuje inženirka iz Bosne, tehniko učitelj športne vzgoje, matematiko ponekod nihče

Šole se srečujejo z globoko kadrovsko krizo, pomanjkanje učiteljev je največje do zdaj. Šolski sistem navidezno deluje, ker otroke učijo študenti, upokojenci in neustrezno izobražen kader. Denimo, v razred fizike vstopi inženirka iz Bosne ali učitelj športne vzgoje v učilnico tehnike. Kritično primanjkuje predvsem matematikov. Učitelji, ki so ostali, pa so obremenjeni do maksimuma. Učenci in dijaki so v stiski, starši v skrbeh, inštrukcije pa v porastu. Se bo kakovost javnega šolstva bistveno zmanjšala? Kako bo šolstvo pred razpadom rešilo ministrstvo? Gre po poti razkroja javnega zdravstva?

Je glasbena industrija mlade pop zvezdnike pustila na cedilu?

Smrt britanskega pevca Liama Payna, ki je tragično umrl med počitnicami v Argentini, je znova odprla debato o tem, kako glasbena industrija skrbi za glasbenike, v ospredje pa tokrat postavljajo mlade, ki niso pripravljeni na velike zaslužke in zvezdništvo. Da zahtevajo spremembe, je izrazilo več kot 25.000 ljudi, ki je podpisalo peticijo, hkrati pa želijo, da glasbena industrija prevzame odgovornost za dobrobit ustvarjalcev.

Cedevita podprla Zveza prijateljev mladine Slovenije. Poglejte si, kako je videti nov projekt iz kampanje Bodi TU. Bodi CE.

Mladost in kreativnost sta dve zagotovo neločljivi zadevi, ki se medsebojno dopolnjujeta in skupaj rasteta. Toda brez spodbudnega in zdravega okolja otroci in mladi ne morejo razviti svojega polnega potenciala, en izmed ključnih členov za doseganje takšnega okolja pa je zagotovo skrb za duševno zdravje.

Klinični psihologi in psihiatri nasprotujejo predlogu zakona o psihoterapiji

Klinični psihologi in psihiatri z UKC Ljubljana, Onkološkega inštituta in URI Soča nasprotujejo predlogu zakona o psihoterapiji. Menijo, da je za paciente škodljiv, saj med drugim predvideva prenizka teoretična in praktična znanja psihoterapevtov ter uvaja neznanstvene metode zdravljenja, so sporočili na skupni novinarski konferenci. Hkrati tudi člani nevladnih in drugih organizacij niso zadovoljni z osnutkom zakona. Podpirajo regulacijo in ureditev področja psihoterapije kot samostojnega poklica, ki pa bi se izvajala na različnih področjih, poleg zdravstva še v socialnem varstvu, šolstvu idr. "Skrbi pa nas, da trenutni osnutek zakona v ničemer ne povečuje dostopnosti psihoterapije in jo celo slabša," so poudarili.

Ministrstvo prejelo številne pripombe na predlog zakona o psihoterapiji

Predlog zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti je v javni razpravi, ki se je končala konec avgusta, naletel na ostre kritike. Pristojno ministrstvo številne prejete pripombe še preučuje, so pojasnili. Med drugim se te tičejo izobrazbe in usposabljanja psihoterapevtov.

Pripombe na psihoterapevtski zakon možne še do konca sobote

V Sloveniji prizadevanja za normativno ureditev psihoterapije trajajo že več kot 20 let, ministrstvo za zdravje pa je dalo konec junija v javno obravnavo osnutek Zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti. Predloge, pripombe in mnenja je možno oddati še do vključno 31. avgusta.

Znate reči ne? Poglejte nekaj nasvetov, kako postaviti meje ...

'Ljudem se predpisuje zdravila, v svojih stiskah pa ostajajo sami'

Slovenski psihiater je pojasnil nekatere anomalije našega zdravstvenega sistema. Pravi, da trenutni sistem ZZZS spodbuja hitro obravnavo pacientov – hitro diagnostiko in predpisovanje zdravil, kar onemogoča celostno in poglobljeno psihoterapevtsko obravnavo. Po njegovem mnenju tak pristop škoduje predvsem pacientom z duševnimi motnjami, ki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje. ZZZS njegove navedbe zavrača kot neutemeljene in pavšalne ter izrečene v kontekstu polemičnih strokovnih razprav o zakonski ureditvi področja psihoterapije. Pozvali so ga, naj konkretne primere prijavi ZZZS.

'Neurejeni del trga skriva preko 2000 psihoterapevtov. Želimo najti tiste dobre'

Število ljudi z duševnimi težavami se je po pandemiji koronavirusa povzpelo za tretjino. Potrebe po pravočasni in strokovni pomoči naraščajo, čakalne vrste za obisk kliničnega psihologa pa z napotnico redno presegajo eno leto. Na trgu je kaos. Kje pa je zakon o psihoterapiji? Predlog smo čakali več kot 20 let, na mizi je že slabo leto dni, a z njim ni nihče zadovoljen. Oblikovali sta se dve struji: na eni strani so psihiatri in klinični psihologi v zdravstvu, ki so študirali na medicinski ali filozofski fakulteti, na drugi pa terapevti, ki so izobrazbo pridobili na teološki fakulteti, Univerzi Sigmunda Freuda ali v društvih. "Ping pong" med njima ohranja "status quo", in, kar je najhuje, šarlatanom dopušča, da bolnike v stiski obravnavajo brez ustrezne izobrazbe.

Podaljšana javna razprava o osnutku zakona o psihoterapiji

Po pozivih več združenj in organizacij so se na Ministrstvu za zdravje odločili, da bodo podaljšali javno obravnavo osnutka Zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti, in sicer do 31. avgusta. Hkrati so številna združenja in zbornica kliničnih psihologov opozorili, da je zakon nestrokoven in napovedala, da bodo ministrstvu v roku poslali predloge za izboljšave.

Kako ženskam vliti samozavest, da se znajo zaščititi tudi same?

Živimo v svetu, kjer nasilje ni več nekaj, kar bi videli le v filmih. Dogaja se v sosednji ulici, za štirimi stenami, na mestnem avtobusu ali tekaški stezi. Dekleta se ne počutijo več varna, sprehod po ulicah je postal najmanj neprijeten. Sodelavke na portalu Zadovoljna.si zato pripravljajo sklop člankov o tem, kako opolnomočiti skupnost in kako ženskam vliti samozavest, da se znajo zaščititi tudi same.

Več kot 160 psihoterapevtov in drugih strokovnjakov o glasu otroka v času ločitve

Najodmevnejši del 2. kongresa Slovenske krovne zveze za psihoterapijo, ki se ga je udeležilo več kot 160 psihoterapevtov in drugih strokovnjakov, je bil simpozij z naslovom Glas otroka in varstvo koristi otroka v primerih ločitev, kjer sta prisotna visok konflikt ali nasilje. Strokovnjaki so se spraševali, kakšno vlogo ima pri zaščiti glasu otroka psihoterapevt, ki je običajno bolj seznanjen z zgodbo družino in otroka ter običajno prvi prepozna nasilno vedenje in nanj opozarja strokovne službe.

'Nikakor se ne sme zgoditi, da se psihoterapija spremeni v monopol'

Aktualna razprava o novi zakonodaji, ki naj bi uredila področje psihoterapije, traja že več mesecev. Februarja je potekal tudi posvet med Slovensko krovno zvezo za psihoterapijo (SKZP) in državnim svetom, konec marca pa je državni svet pozval vlado, naj prouči njihove ugotovitve. Med drugim so prišli do zaključka, naj se opredeli pogoje za dodelitev naziva psihoterapevt, naj se ustanovi Zbornico psihoterapevtov z namenom reguliranja licenciranja in naj se uredi financiranje psihoterapevtske dejavnosti za posameznike iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.

'Mesec dni je bila to hiša tišine': po strelskem napadu odprli vrata fakultete

Sedež filozofske fakultete Karlove univerze v središču Prage, kjer je 21. decembra v strelskem pohodu študent ubil 14 ter ranil 25 oseb, nato pa storil samomor, je natanko mesec dni po tragediji za nekaj ur delno odprla svoja vrata. Del fakultete je bil tako odprt za študente in zaposlene, medijem pa so vstop prepovedali. Za delno odprtje so se sicer odločili po pogovoru s psihologi. "Zavedamo se, da odpiramo zgolj del fakultete, a to je velik korak v procesu zdravljenja," je dejala dekanja fakultete Eva Lehečkova.

10 let po umoru svojega dekleta Pistorius predčasno iz zapora

37-letnega nekdanjega paraolimpijskega športnika Oscarja Pistoriusa, ki prestaja zaporno kazen zaradi umora svojega dekleta Reeve Steenkamp na valentinovo leta 2013, bodo po 10 letih pogojno izpustili iz zapora. Na prostost bo prišel 5. januarja prihodnje leto.

Depresij in tesnob za tretjino več, pomoč prepočasna in draga

Število ljudi z duševnimi težavami se je po pandemiji koronavirusa povzpelo za tretjino. Potrebe po pravočasni in strokovni pomoči naraščajo, čakalne vrste za obisk kliničnega psihologa pa z napotnico redno presegajo eno leto. Na trgu je kaos. Psihoterapijo ponujajo tudi tisti, ki nimajo nobene izobrazbe, stroka pa ni enotna glede vprašanja, kdo psihoterapije lahko sploh izvaja. Država, ki že leta obljublja zakon o psihoterapevtski dejavnosti, ki bo uredil področje in uvedel nadzor, pa že leta ne naredi nič.

Duševno zdravje: 'V Sloveniji ni sistematične kontrole kvalitete storitev'

Nedavno so predstavniki kliničnih psihologov, psihiatrov in pedopsihiatrov izrazili zaskrbljenost glede informacij o predlogu zakona o psihoterapiji. Menijo, da je ministrstvo njihovo strokovno mnenje pri pripravi predloga zakona popolnoma zaobšlo in ugodilo zasebnim interesom izvajalcev psihoterapije izven zdravstva. "V sistem regulacije naj bi bili pripuščeni tudi psihoterapevtski pristopi, ki nimajo znanstvene podlage ali ki so celo dokazano škodljivi, poleg tega pa še ideologija, ki je izrazito izločevalna in ne sprejema, denimo, ustavno zagotovljene pravice do splava in pravic članov skupnosti LGBTQ," so zapisali. Strokovnjaki, ki delajo zunaj zdravstva, pravijo, da gre za enostranske in obtožujoče izjave ter opozarjajo, da v Sloveniji ni sistematične kontrole kvalitete storitev – ne le psihoterapevtov, pač pa tudi psihiatrov in kliničnih psihologov.

V požaru v Španiji umrli trije otroci in mati

V mestu Vigo na severozahodu Španije je davi izbruhnil požar v pritličju stavbe, pri čemer so umrle štiri osebe, še osem poškodovanih pa so odpeljali v različne bolnišnice.

Bi stanje na področju psihoterapije uredila Psihoterapevtska zbornica?

Psihoterapevti, ki delujejo zunaj zdravstva, so v okviru Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje (SZPS) pripravili predlog zakona o psihoterapiji, ki bi področje psihoterapije pri nas uredil tako, da bi opredelil psihoterapijo kot samostojni poklic. Še ena ključnih sprememb, za katero si prizadevajo psihoterapevti, pa je ustanovitev Psihoterapevtske zbornice. Klinični psihologi in psihiatri medtem ideji o zbornici nasprotujejo.

Vojna med zdravstveno in zunajzdravstveno stroko: kaj je psihoterapija?

V Sloveniji se trenutno bije bitka med na eni strani psihiatri in kliničnimi psihologi, ki pravijo, da so zgolj oni usposobljeni za izvajanje psihoterapije, in na drugi strani psihoterapevti, ki so se več let na teološki fakulteti, Univerzi Sigmunda Freuda ali prek Slovenske krovne zveze za psihoterapijo izobraževali zunaj zdravstva. Kamen spotike predstavlja že sama definicija psihoterapije, se pa obe strani strinjata, da je treba izločiti šarlatane. Kako? Poglejmo njihove predloge.

Kako izobraženi so strokovnjaki, ki v Sloveniji izvajajo psihoterapijo?

Zlasti zadnje čase poslušamo, da je področje psihoterapije v Sloveniji povsem neurejeno – poklic psihoterapevta ni uradno priznan. Psihoterapijo tako lahko izvaja pravzaprav vsak, prav zato je treba paziti, na koga se obrnemo. In kako izvajalci psihoterapije pridobijo kompetence? Psihiatri po Medicinski fakulteti opravijo specializacijo iz psihiatrije, psihologi po končani Filozofski fakulteti opravijo specializacijo za klinično psihologijo, magistri zakonskih in družinskih študijev zaključijo program na Teološki fakulteti, magistri psihoterapevtske znanosti pa na Univerzi Sigmunda Freuda.

Zakon o psihoterapiji: kdo so člani delovne skupine?

Dobro znano je, da področje psihoterapije pri nas ni urejeno, prav zato je v pripravi predlog zakona, ki bo to področje urejal. V delovno skupino za pripravo ključnih vsebinskih izhodišč je vključenih 39 članov. Na ministrstvu pravijo, da je delovna skupina sestavljena zelo široko, saj so želeli vključiti vse deležnike na področju psihoterapije. Vendar pa s trenutno sestavo ni zadovoljna niti zdravstvena niti zunajzdravstvena stran članov skupine.