prešernova proslava

Podelitev Prešernovih nagrad: 'Nagrajenci pomagajo videti tudi onkraj vidnega'

07. 02. 2025 22.11

V Cankarjevem domu so podelili najvišja priznanja za dosežke na področju umetnosti. Prešernovi nagradi za življenjsko delo sta prejela kiparka Dragica Čadež ter režiser in performer Dragan Živadinov. Kot je v nagovoru dejala predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Zdenka Badovinac, letošnji nagrajenci pomagajo videti tudi onkraj vidnega.

Svetlana Makarovič s 24-letnim zamikom prejela Prešernovo nagrado

03. 12. 2024 19.09

Svetlana Marakarovič je končno sprejela plaketo za leto 2000, ki je takrat ni hotela prevzeti, ker jo je dobil tudi pater Marko Rupnik, ustvarjalec verskih mozaikov. Rupnik se je lani zapletel v odmeven škandal glede spolnega nadlegovanja in Makarovičeva tako meni, da se je izkazalo, da je imela prav. Zato je svojo nagrado sprejela.

Velika Prešernova nagrada v roke pesnici Voukovi in baletniku Neubauerju

07. 02. 2024 21.30

V Cankarjevem domu je potekala državna proslava pred kulturnim praznikom. Predsednik Upravnega odbora Prešernovega sklada Jožef Muhovič je v slavnostnem nagovoru opozoril na umetnike, ki so po njegovih besedah z imaginacijo sposobni posvetiti v notranjost stvari, "da lahko odsevu bistvenega z njihovega dna potem sledimo tudi drugi".

Provokacija ali satira: Makarovičeva 'obdelala' tudi Goloba in Pirc Musarjevo

10. 02. 2023 17.24

Kjer je Svetlana Makarovič, je tudi ogenj, bi lahko rekli. In nič drugače ni bilo niti dva dni po Prešernovi proslavi. "Predsednica vsakogar – predsednica nikogar, je isto sranje ona ali pa kakšen Logar." Tako je pisateljica Svetlana Makarovič v svoji novi pesniški zbirki Golobnjak "obdelala" predsednico republike Natašo Pirc Musar. Pa ne samo predsednica, tudi premier Robert Golob je dobil svojo pesem – Štromar. Kje so meje provokacije in kje satire?

Je Svetlano Makarovič na proslavi zasenčila Tina Gaber?

09. 02. 2023 19.30

Svetlana Makarovič nas je sprejela z besedami: "Pa da vidimo, koliko si upate?" Pogovor je bil, milo rečeno, zanimiv. Dva dni po Prešernovi proslavi, za katero je prav Makarovičeva naredila največjo reklamo, je povedala, komu bi pokazala golo zadnjico in kdo naj se vrne v straniščno školjko. Slišali pa boste tudi pesmi, namenjeni Robertu Golobu in predsednici države Nataši Pirc Musar.

V Vrbi in Kranju za praznik kljub epidemiološkim omejitvam pestro

08. 02. 2022 08.22

Slovenski kulturni dan tudi letos vabi v rojstni kraj Franceta Prešerna in v mesto, v katerem je preživel svoja zadnja leta. V Vrbi, iz katere tokrat prihaja poziv "Edinost, sreča, sprava k nam naj nazaj se vrnejo", proslave letos ni, so pa možni individualni pohodi po poti kulturne dediščine. V Kranju v okrnjeni obliki poteka Prešernov smenj. Predsednik DZ Igor Zorčič je v spremstvu župana, podžupana in direktorja Zavoda za turizem položil venec k Prešernovemu spomeniku pred kranjskim gledališčem.

Prešernova proslava, poleg umetnosti, ponudila tudi kritičen razmislek

07. 02. 2020 22.31

Proslava na predvečer kulturnega praznika je bila tudi letos prepletena s kritično mislijo o današnji družbi in položaju umetnosti v njej. Podala jo je predsednica upravnega odbora Prešernovega sklada Ira Ratej, ki je na lastno vprašanje, ali imajo takšni govori kakšen učinek, tudi odgovorila - "Prav nič od tega."

FOTO: 'Če oblast ne spoštuje ustvarjalnosti, ne gre pričakovati, da jo bodo spoštovali državljani'

07. 02. 2018 22.22

V umetnosti se v več kot 100 letih nič ni spremenilo, samo slabše je, je na Prešernovi proslavi pred kulturnim praznikom izpostavil predsednik upravnega odbora Prešernovega sklada Vinko Möderndorfer. "Živimo v družbi, ki bolj ceni tiste, ki prodajajo, kot tiste, ki ustvarjajo," je bil kritičen in dodal, da se za vse najde denar - za lex Mercator in vse druge lexe. Kaj pa za lex umetnost?

Prešernova proslava pustila pečat, Möderndorfer razmer ni olepševal: Mislim, da nisem lagal

08. 02. 2017 08.06

"Na praznik se ne smemo pretvarjati, kot da je vse v redu. Mislim, da nisem lagal. Ali so naši politiki sporočilo razumeli ali ne, je pravzaprav njihov problem," je o svojem govoru na državni proslavi, v katerem ni olepševal razmer v kulturi in umetnosti, povedal Möderndorfer. Obiskovalci so ga s ploskanjem prekinili že med nagovorom, velike ovacije pa je požel na koncu.

'Cenzorski popadki' in pogodbe tik pred zdajci

10. 02. 2016 16.17

Ministrstvo za kulturo poudarja, da je z ekipo, ki je pripravljala državno proslavo ob 8. februarju, sklenilo pogodbo takoj, ko je bilo to mogoče. Torej, ko je bila oblikovana celovita ponudba izvajalca in ko so bili zaključeni dogovori o njeni vsebini. Pogodbe naj bi vsem izvajalcem dali v podpis 14 dni pred proslavo.

FOTO: 'Človek, ki uspe nasmejati te jezne Slovence, si pa res zasluži nagrado'

07. 02. 2016 21.13

Prešernovi nagradi sta romali v roke Iva Petrića in Toneta Partljiča. Petrić meni, da se majhen narod brani z ustvarjalnostjo, Partljič pa se s humorjem počuti svobodnejšega, saj meni, da lahko tako pove več kot drugi.

FOTO: 'Institucija Prešernovih nagrad se mora spremeniti, nikakor pa je ne gre ukiniti'

07. 02. 2014 21.46

V Cankarjevem domu so podelili letošnje Prešernove nagrade. Prejemnika velike Prešernove nagrade sta pisatelj Vladimir Kavčič in skladatelj Pavle Merku. Največ polemike je bilo še pred podelitvijo zaradi nagrade Jožetu Možini za dokumentarni film o Pedru Opeki.

FOTO: 'Nihče se ne odziva na Žižkovo bombo'

07. 02. 2010 18.09

Prešernovo nagrado za življenjsko delo sta dobila plesalka Mateja Rebolj in slikar Kostja Gatnik. Velik aplavz pa je požel režiser Miran Zupanič, ki je opozoril, da nihče ni kritiziral Žižkove ideje o tem, da bi morali v Cankarjevem domu postaviti bombo.

FOTO: Türkov poklon Prešernu

08. 02. 2009 07.24

Prestolnica je v znamenju kulture, v Prešernovem mestu Kranj so pripravili tradicionalni Prešernov semenj, pesnika pa se spominjajo tudi v njegovi rodni Vrbi.

FOTO: Prešernovi nagradi Drolčevi in Jeraju

07. 02. 2009 20.05

V CD so na predvečer kulturnega praznika podelili veliki Prešernovi nagradi za življenjsko delo igralki Štefki Drolc in slikarju Zmagu Jeraju.

Nagrajenca sta Gradišnik in Licul

03. 12. 2007 13.19

Letošnja Prešernova nagrajenca sta književnik Janez Gradišnik in oblikovalec Miljenko Licul.

Obeležili smo kulturni praznik

08. 02. 2005 00.00

Ob slovenskem kulturnem prazniku, 8. februarju, so po vsej državi potekale številne kulturne prireditve ter dnevi odprtih vrat kulturnih institucij.

Podelili Prešernove nagrade

07. 02. 2005 00.00

V Cankarjevem domu so podelili Prešernove nagrade. Dobitnika sta flavtistka Irena Grafenauer in grafik Bogdan Borčič.

Prešernove nagrade: mení je sestavilo ministrstvo

07. 02. 2003 00.00

V ljubljanski Unionski dvorani so podelili Prešernove nagrade in nagrade Prešernovega sklada. Veliko Prešernovo nagrado sta prejela Zlatko Šugman za igralstvo in Vojteh Ravnikar za arhitekturo.

Prešernova proslava v Trstu

15. 02. 2000 09.28

V Peterlinovi dvorani v Trstu je bila včeraj tradicionalna proslava dneva slovenske kulture, ki sta jo priredila Društvo slovenskih izobražencev (DSI) in Slovenska prosveta (SP) in na kateri so podelili nagrade literarnega natečaja Mladike, natečaja Rebula in priznanja Mladi oder 99. Slavnostna govornica na letošnji proslavi DSI in SP je bila tržaška slavistka in literarna zgodovinarka prof. Evelina Umek.

Nagrade Mladike na Prešernovi proslavi

14. 02. 2000 13.07

V Peterlinovi dvorani v Trstu bo drevi ob 20.30 Prešernova proslava Društva slovenskih izobražencev. Na proslavi bodo izročili tudi nagrade 28. literarnega natečaja Mladike za prozo in poezijo.

Prešernova proslava v Parizu

04. 02. 2000 15.16

Na mednarodni diplomatski akademiji v francoski prestolnici je veleposlaništvo Republike Slovenije v Parizu v četrtek zvečer organiziralo tradicionalno praznovanje slovenskega kulturnega praznika, Prešernovega dne. Veleposlanik Jožef Kunič je v nagovoru razmišljal o temeljnem pomenu kulture za ohranitev razlik in posebnosti v čedalje bolj globaliziranem svetu in poudaril, da moramo Slovenci letos, ko praznujemo 200-letnico Prešernovega rojstva, izkoristiti za uveljavitev lastne kulture in se obenem kot znana, spoštovana in napredna država povezovati z drugimi.