pršica
UKC o širjenju garij pri nas: število bolnikov nenehno narašča
20. 02. 2025 09.40Na dermatovenerološki kliniki UKC Ljubljana zaznavajo številne primere garij. Na NIJZ so v letošnjem letu doslej zabeležili 92 prijav te bolezni in dva izbruha. Na UKC ocenjujejo, da gre za velik problem in da število bolnikov nenehno narašča. Simptomi so pogosto nespecifični, zato se diagnoza velikokrat postavi z zamudo ali pa se bolezen zamenja z drugimi dermatološkimi stanji. Pravočasna diagnoza in ustrezno zdravljenje sta ključna za preprečevanje širjenja garij. V UKC opažajo, da se isti bolniki vračajo tudi do petkrat. Navodila mora namreč spoštovati cela družina, saj se bolezen prenaša s tesnimi stiki.
Na dermatovenerološki kliniki vse več primerov garij
18. 02. 2025 11.26Z Dermatovenerološke klinike UKC Ljubljana so sporočili, da zaznavajo številne primere garij, nalezljive kožne bolezni, ki jo povzroča pršica Sarcoptes scabiei. Simptomi so pogosto nespecifični, zato se diagnoza velikokrat postavi z zamudo ali pa se bolezen zamenja z drugimi dermatološkimi stanji.
Nova nadloga v hrvaški Istri, turistom počitnice greni očem nevidna pršica
23. 08. 2024 16.46Tako majhne, a tako nadležne. Pršice namreč. Njihovo moč v zadnjem času močno občutijo številni domačini in tudi turisti, ki dopustujejo v hrvaški Istri. V zadnjih dveh tednih je strmo naraslo število pacientov, ki so zaradi kožnih reakcij poiskali zdravniško pomoč. Najbolj polne so ambulante na jugu Istre med Fažano in Medulinom. Kje pršice prežijo na žrtve in zakaj so se letos tako namnožile?
Pojav garij v mariborskih zaporih: 'Situacija je pod nadzorom'
28. 03. 2024 16.25V Zavodu za prestajanje kazni zapora Maribor so se pojavile garje med priporniki, do sedaj so zabeležili okužbo pri petih osebah. Trenutno je s to kožno boleznijo okužena ena oseba, je potrdil direktor zavoda Robert Šilc. Čeprav se soočajo z veliko prostorsko stisko, so bili po njegovih besedah sprejeti vsi potrebni ukrepi za zajezitev okužb.
V mariborskem zaporu izbruh garij
27. 03. 2024 19.59V mariborskem zaporu je izbruhnila epidemija garij. Garje ima okoli deset oseb, 50 jih je zaradi stika v izolaciji. Garje lahko dobi vsak, poudarjajo na NIJZ. Pogosteje se pojavljajo tam, kjer je gostota stanovalcev velika in kjer ni pogojev za vzdrževanje osebne higiene, higiene perila in posteljnine.
Na Gorenjskem so se pojavile garje
23. 01. 2024 18.23Na eni od gorenjskih osnovnih šol so se pri dveh učenkah, ki se družita, pojavile garje, so v ponedeljek obvestili na šolski spletni strani. Garje ali srbečica so nalezljiva bolezen, ki jo povzroča pršica, imenovana srbec. Kožne spremembe najdemo predvsem tam, kjer je koža mehka in tanka, okužimo pa se s tesnim telesnim stikom, opozarja NIJZ.
Igralka Thandiwe Newton o izjavah Seana Penna: Blebetajoči norček
02. 02. 2022 06.00Igralka Thandiwe Newton se je odzvala na izjave o razlikah med spoloma, ki jih je v nedavnem intervjuju za časnik The Independent znova povzel Sean Penn. Ta je namreč prepričan, da so sodobni moški preveč poženščeni, krivec pa naj bi bili – po njegovem mnenju – 'strahopetni geni'. 49-letna dobitnica nagrade emmy se je na njegove besede odzvala kar malce žaljivo, saj ga je imenovala 'blebetajoči norček'.
V nekaterih nemških cigaretah pršice in glivice
09. 04. 2009 16.47Nemčijo so preplavile pretihotapljene cigarete, v katerih naj bi bile pršice in glivice. Po kajenju takšnih cigaret ljudem postane slabo in potreben je obisk zdravnika.
Pršica je najmočnejša žival
22. 08. 2007 13.29Najmočnejša žival na svetu je slepa pršica, ki je velika manj kot milimeter.
Majhna, a nevarna
03. 03. 2007 20.44Kljub temu, da je pršica mikroskopsko majhna živalca, je najpogostejši povzročitelj alergij v naših stanovanjih.
Hmeljarji začeli obirati
10. 08. 2002 00.00Slovenski hmeljarji so danes pričeli z obiranjem letošnjega pridelka. Hmeljarjem je letos prizanesla hmeljska pršica, najprej pa bodo obrali zgodnjo sorto - savinjski golding, potem pa še poznejše sorte hmelja.
Hmeljarji delajo s polno paro
04. 05. 2001 00.00Na hmeljiščih v Spodnji Savinjski dolini v teh dneh dela potekajo s polno paro. Na skupaj 1500 hektarih hmeljskih nasadov - od tega je približno 900 hektarov nasadov v lasti Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline, 600 hektarov pa obdelujejo zasebni kmetje - trenutno poteka napeljevanje vrvic, sledilo pa bo kultiviranje in prečiščenje hmeljskih poganjkov ter njihova napeljava. Če bodo vremenske razmere ugodne, naj bi savinjski hmeljarji do avgusta, ko se bo začelo obiranje zelenega zlata, pridelali 1500 kilogramov hmelja na hektar. Odkupna cena še ni določena, optimalna cena, s katero bi pokrili stroške in ustvarili zaslužek, pa bi morala znašati sedem nemških mark za kilogram hmelja, je povedala koordinatorka v Konzorciju kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Jelica Bizjak. To je dobro marko več kot lani. Največji odjemalec hmelja v Savinjski dolini je žalska družba Hmezad Export-Import.
Savinjski hmeljarji letos pridelali manj
07. 09. 2000 00.00Savinjski hmeljarji, ki so po 10. avgustu začeli obirati golding, nadaljevali pa z obiranjem pozne hmeljske sorte aurora, so v teh dneh končali spravilo letošnjega pridelka. Kot pojasnjuje direktorica Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Jelica Bizjak, so hmeljarji letos pridelali le 1.300 ton hmelja, saj sta suša in vročina, pa tudi hmeljska pršica, oklestile pridelek tudi do 60 odstotkov. Končna odkupna cena hmelja še ni znana, pričakovati pa je, da bo znašala približno 5,1 nemške marke za kilogram, saj so nekaj hmelja že prodali po tej ceni. Večino letošnjega pridelka je odkupilo žalsko podjetje Hmezad Export Import. Bizjakova je tudi pojasnila, da pridelovalci hmelja niso najbolj zadovoljni s ponujeno odkupno ceno, vendar je ta posledica tržnih razmer. Na evropskem trgu je namreč letošnji najmočnejši konkurent savinjskemu hmelju nemški hmelj, ki ga ni prizadela suša.
Manjši pridelek zgodnjih sort hmelja
23. 06. 2000 13.07Zaradi visokih spomladanskih in zgodnjih poletnih temperatur ter suše je razraščanje hmelja v Savinjski dolini že zaključeno. Kot je povedal direktor žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Iztok Košir, je hmelj, ki je letos začel cveteti dobrih pet tednov prej kot običajno, že končal vegetativno fazo razvoja in prestopil v degenerativno obdobje. Letos se hmeljske rastline, ki rastejo na 1800 hektarjev, nepravilno razraščajo v širino, njihova kakovost je manjša, značilno pa je tudi neenakomerno cvetenje, kar bo imelo za posledico 50odstotno zmanjšanje pridelka, predvsem zgodnjih sort hmelja, kot sta golding in aurora.