pivovarstvo
Laško ponosno slavi tretje stoletje
04. 02. 2025 00.15Legendarno slovensko pivo iz Laškega letos praznuje veličastno obletnico. Vstop v tretje stoletje bodo proslavili v stilu slovenskega običaja: Zlatorogu v čast bodo postavljali mlaje širom Slovenije.
V Sloveniji potrdili najdbo škodljivega japonskega hrošča
16. 07. 2024 12.56Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin je potrdila prvo najdbo japonskega hrošča v Sloveniji. Gre za škodljivca, ki napada več kot 300 vrst gojenih in samoniklih rastlin. Prebivalci naj bodo nanj in na poškodbe na rastlinah pozorni ter naj vsak sum takoj javijo upravi.
Projektiranje, proizvodnja in izvedba montažnih objektov
20. 11. 2023 00.15Pri podjetju Gajšek strankam nudijo ugodne rešitve na ključ, vse od projektiranja do izvedbe.
Župan Braslovč: Letuški levi in desni breg se selita
21. 10. 2023 11.43Predstavniki vlade so obiskali savinjsko regijo. Premier Robert Golob si je v Braslovčah v družbi župana Tomaža Žoharja najprej ogledal možno lokacijo za nadomestitvene gradnje v Rakovljah za morebitno preselitev v ujmi prizadetih družin iz Letuša. Žohar je po pogovorih s predstavniki hidrološke stroke in Golobom povedal, da se letuški levi in desni breg selita. Podrobnosti in možnosti bodo predvidoma prihodnji teden predstavili krajanom. Ljudje bodo neposredno dobili pojasnila stroke o stopnji ogroženosti, je dejal premier. Župan Mozirja pa opozarja, da čiščenje vodotokov in hudournikov poteka veliko prepočasi.
'Tisti, ki pravi, da ne mara pene, ne ve, kaj je dobro pivo'
09. 09. 2023 07.50Pivo je ena najbolj priljubljenih pijač na svetu. V Sloveniji ga letno spijemo okoli 76 litrov na prebivalca. Če smo še pred 10 leti poznali predvsem lager oziroma ležaka, je danes na trgu vse več različnih stilov in okusov.
Pivovarji: čas je, da se naučimo piti tudi pivo
05. 08. 2022 16.43Pivovarstvo je eden najstarejših poslov, v Sloveniji imamo prve pisne dokaze o varjenju piva v dokumentih Noticia Bonorum de Lonca iz davnega leta 1160. Pivo so sicer začeli variti okoli 6000 let pred našim štetjem v Mezopotamiji. Pri nas pa imamo zdaj okoli 100 mikro pivovarn. Kriza, najprej epidemija, ki je zaprla lokale, zdaj pa še vojna, ki draži surovine, pivovarjem ne pomaga, a se borijo. In pravijo, če vinarji ljudi učijo, kako in kdaj se pije vino, je čas, da se naučimo piti tudi pivo.
Tudi pivo se je podražilo, v povprečju ga Slovenci spijemo 26,4 litra na leto
05. 08. 2022 10.28Prvi petek v avgustu je mednarodni dan piva. Ta je iz lokalnega slavja v Santa Cruzu v Kaliforniji leta 2007 prerasel v globalno praznovanje. Lani se je pivo v Sloveniji na letni ravni podražilo za 3,2 odstotka. Povprečna drobnoprodajna cena litra lagerja je v trgovini znašala 1,83 evra, cena pol litra svetlega piva v lokalu pa 2,89 evra. Slovenija vrednostno več piva izvozi kot uvozi. Vrednost izvoza piva je lani znašala 55,9 milijona evrov, največ ali četrtino ga je šlo na Hrvaško. Vrednost uvoza pa je dosegla 26,7 milijona evrov, največ ali 38 odstotkov ga je prišlo iz Avstrije.
Sobotno neurje povzročilo precej škode v hmeljiščih
18. 07. 2022 14.00Sobotno večerno neurje s točo je v občini Tabor, delno tudi na Vranskem in Braslovčah, povzročilo precej škode v kmetijstvu, še posebej v hmeljiščih. Neurje z močnim vetrom je podrlo dobrih osem hektarjev veliko žičnico, kjer je bilo posajenih več različnih vrst hmelja, ki so bile na začetku storženja. Ta hmelj je tako za letos izgubljen.
V Žalcu že petič pripravili svojo različico Oktoberfesta
10. 10. 2021 19.46Klobase, preste, značilne noše in seveda na tisoče vrčkov točenega piva. Vse to so značilnosti tradicionalnega bavarskega praznika, ki so ga pred leti za svojega vzeli tudi Savinjčani. V Žalcu so že petič pripravili svojo različico Oktoberfesta. Pri fontani 'zelenega zlata' so bučno proslavili zaključek hmeljarske sezone. Letošnja je bila nekoliko skromnejša, a bo grenkega napitka za žejne več kot dovolj.
Na žalski fontani piv lani prodali polovico manj piva
28. 04. 2021 12.53Na žalski fontani piv so lani prodali 23.400 vrčkov piva, medtem ko so od odprtja leta 2016 na letni ravni prodali od 40.000 do 50.000 vrčkov. Upad prodaje je posledica epidemije. A če bodo letos ponovili lansko prodajo, bodo z obiskom zadovoljni.
Svetovni dan piva: letos težji časi, saj se ljudje zaradi epidemije manj družimo
07. 08. 2020 20.03Ena izmed najbolj priljubljenih alkoholnih pijač na svetu praznuje svoj praznik. Svetovni dan piva opominja, naj ljudje pivo uživajo odgovorno, pa tudi, da je pivovarstvo kar pomembna gospodarska panoga. Letos pa preživlja težje čase. Ljudje se zaradi epidemije družimo manj, tudi ob pivu. A odpovedali se mu vendarle nismo, z olajšanjem ugotavljajo pivovarji.
Novost za vrtičkarje: prek spleta do opozoril o boleznih in škodljivcih
27. 04. 2020 17.42Ob lastni pridelavi, h kateri prebivalce poziva kmetijsko ministrstvo, je treba biti pozoren tudi na rastlinske bolezni in škodljivce. Sistem spremljanja nadzora teh pojavov je v Sloveniji dobro razvit, informacije so na voljo na spletu, vrtičkarji pa se lahko naročijo tudi na obvestila po elektronski pošti ali na mobilni telefon.
Posledice suše bodo hude: Pridelek oljkarjev za 40 odstotkov manjši, udarilo tudi hmeljarje
02. 09. 2017 09.22Letošnja suša bo kot kaže resnično imela dolgotrajne posledice. Prizadela je tudi oljkarje in hmeljarje. Prvi ocenjujejo, da bo pridelek za več kot 40 odstotkov manjši kot v povprečnih letih. Nekateri nasadi bodo ostali celo povsem brez pridelka. Hmeljarji naj bi letos pridelali približno 300 ton hmelja manj kot lani.
Podnebne spremembe ogrožajo pivo
01. 05. 2016 09.34Tudi pivovarje po svetu skrbijo posledice podnebnih sprememb. Te lahko namreč usodno vplivajo na proizvodnjo hmelja, ki je pomembna sestavina v pivovarstvu, saj pivu doda značilno grenkobo. Rastlina namreč najbolje uspeva v omejenem delu sveta in naravne nesreče tako zelo hitro vplivajo na ponudbo hmelja.
Laško Special. Pivo s podpisom.
22. 12. 2014 06.30V leto 2015 vstopa Pivovarna Laško še posebej ponosno, saj slavi 190-letnico. Visoki jubilej obeležuje s pomembnim mejnikom tako za laško kot nacionalno pivovarstvo: z novo znamko Laško Special.
Slovenska inovacija navdušuje hmeljarje
07. 10. 2013 19.59Slovenski hmeljarski inštitut je razvil novo vrsto hmelja, imenovano štajersko zlato. Slovenska inovacija je številne hmeljarje že prepričala, ker je veliko bolj odporna na sušo, bolezni in škodljivce. Slovenski hmelj je po svetu zelo cenjen, izvozimo ga kar 95 odstotkov.
Začenja se obiranje hmelja
18. 08. 2003 00.00Večina slovenskih hmeljarjev je s pomočjo delavcev iz Romunije in Hrvaške pričela z obiranjem letošnjega pridelka. Hmeljarji bodo tako najprej obrali zgodnje sorte hmelja, ki so zasejane na okoli 250 hektarjev od skupno 1650 hektarjev s hmeljem zasejanih površin v Sloveniji.
Interbrew prodal nemški Nienburger Glas
14. 10. 2002 00.00Belgijski pivovarski koncern Interbrew je prodal nemško podjetje za izdelavo steklenic Nienburger Glas. Za 108 milijonov evrov ga je kupilo podjetje za izdelavo embalaže Rexam, ki je z Interbrewjem podpisal še sporazum, da mu bo še naprej dobavljal pivske steklenice.
Hmeljarji začeli obirati
10. 08. 2002 00.00Slovenski hmeljarji so danes pričeli z obiranjem letošnjega pridelka. Hmeljarjem je letos prizanesla hmeljska pršica, najprej pa bodo obrali zgodnjo sorto - savinjski golding, potem pa še poznejše sorte hmelja.
Hmeljarji naj bi letos pridelali 2500 ton hmelja
11. 06. 2002 00.00Slovenski hmeljarji napovedujejo, da bodo letos na 1800 hektarjih pridelali okrog 2500 ton hmelja. Slovenski hmeljarji približno 90 odstotkov hmelja izvozijo, predvsem v Nemčijo, Veliko Britanijo in čez oceanske države.
Veliki načrti Interbrewa
28. 11. 2001 00.00Belgijski koncern Intrbrew ima kot kaže z ljubljansko pivovarno velike načrte. Z dvema licenčnima pogodbama so namreč sklenili, da bodo Unionovo pivo polnili tudi na Hrvaškem in v Črni Gori.
Znan vzrok požara
13. 06. 2001 00.00Petkov požar v žalskem inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo je posledica hlapenja hlapljivih snovi, ki so jih skupaj z različnimi eteričnimi olji hranili v hladilniku in zamrzovalniku pogorelega laboratorija. V notranjosti kombiniranega hladilnika je namreč prišlo do hlapenja teh snovi, ob vklopu termostata hladilnika pa je iskra sprožila difuzno eksplozijo, ki je povzročila požar.
Hmeljarji delajo s polno paro
04. 05. 2001 00.00Na hmeljiščih v Spodnji Savinjski dolini v teh dneh dela potekajo s polno paro. Na skupaj 1500 hektarih hmeljskih nasadov - od tega je približno 900 hektarov nasadov v lasti Konzorcija kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline, 600 hektarov pa obdelujejo zasebni kmetje - trenutno poteka napeljevanje vrvic, sledilo pa bo kultiviranje in prečiščenje hmeljskih poganjkov ter njihova napeljava. Če bodo vremenske razmere ugodne, naj bi savinjski hmeljarji do avgusta, ko se bo začelo obiranje zelenega zlata, pridelali 1500 kilogramov hmelja na hektar. Odkupna cena še ni določena, optimalna cena, s katero bi pokrili stroške in ustvarili zaslužek, pa bi morala znašati sedem nemških mark za kilogram hmelja, je povedala koordinatorka v Konzorciju kmetijskih zadrug Spodnje Savinjske doline Jelica Bizjak. To je dobro marko več kot lani. Največji odjemalec hmelja v Savinjski dolini je žalska družba Hmezad Export-Import.
Manjši pridelek zgodnjih sort hmelja
23. 06. 2000 13.07Zaradi visokih spomladanskih in zgodnjih poletnih temperatur ter suše je razraščanje hmelja v Savinjski dolini že zaključeno. Kot je povedal direktor žalskega Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo Iztok Košir, je hmelj, ki je letos začel cveteti dobrih pet tednov prej kot običajno, že končal vegetativno fazo razvoja in prestopil v degenerativno obdobje. Letos se hmeljske rastline, ki rastejo na 1800 hektarjev, nepravilno razraščajo v širino, njihova kakovost je manjša, značilno pa je tudi neenakomerno cvetenje, kar bo imelo za posledico 50odstotno zmanjšanje pridelka, predvsem zgodnjih sort hmelja, kot sta golding in aurora.
Začelo se je obiranje hmelja
20. 08. 1999 13.29Na nekaj manj kot 2000 hektarjih kmetijskih površin, ki so v Sloveniji zasajene s hmeljem, so danes začeli obirati pridelek. Največ, približno 70 odstotkov ali 1400 hektarjev površin je v Savinjski dolini, preostala pa na Koroškem, nekaj tudi na območju Ptuja in Ormoža ter v Posavju. Letošnje površine, zasajene s hmeljem, so v primerjavi z lanskimi manjše za približno pet odstotkov, predvsem zaradi svetovne krize v hmeljarstvu oziroma nizkih cen pridelka, je za STA povedal Iztok Košir, direktor celjskega Instituta za hmeljarstvo in pivovarstvo.
V Savinjski dolini danes začeli obirati hmelj
17. 08. 1998 17.08V Savinjski dolini so danes začeli obirati hmelj. Kot je za STA povedal direktor Inštituta za hmeljarstvo in pivovarstvo v Žalcu Iztok Košir, bodo do 21. avgusta obirali savinjski golding, nadaljevali pa z auroro, do približno 12. oz. 13. septembra pa naj bi - odvisno od vremenskih razmer - končali tudi z obiranjem kasnejših sort hmelja. V Sloveniji imamo po njegovih besedah 2000 hektarjev hmeljišč, od tega dobri dve tretjini v Savinjski dolini, preostanek pa na Koroškem, v okolici Ptuja in Posavju. Letošnja letina ni tako dobra kot lanska, ko so obrali rekordnih 4200 ton zelenega zlata. S savinjskim goldingom je v Sloveniji zasajenih približno 15 odstotkov hmeljišč. Zaradi vročih dni v avgustu se je obiranje začelo približno tri dni prej kot običajno. Za goldingom naj bi začeli trgati nevirozno auroro, s katero je zasajenih približno 60 odstotkov slovenskih hmeljišč.