pedopsihiatrinja
Preveč testov, spraševanj, tudi zato veliko otrok pri pedopsihiatrih?
13. 12. 2024 06.00Trije testi na teden, ob tem tudi možni četrti, popravni, hkrati še ustno preverjanje znanja. Decembra in januarja, ko se zaključuje ocenjevalno obdobje, veliko otrok in mladostnikov zaradi šole doživlja hude stiske. So tudi zato pred vrati pedopsihiatrov dolge čakalne vrste na prvo obravnavo? Treba bo spremeniti šolski sistem, pravi pedopsihiatrinja Barbara Šegula Škoberne. Šolsko ministrstvo napoveduje spremembe, tudi pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja.
Mladostnica v hudi stiski do pedopsihiatra po letu in pol
12. 12. 2024 06.33Za rubriko 24UR Dejstva je spregovorilo dekle, ki se je kot mladoletnica borila z depresijo, izgorelostjo in paničnimi napadi. Leto in pol bi morala čakati na obravnavo pri pedopsihiatru in če njeni starši ne bi poiskali samoplačniške pomoči, danes ne bi bila več živa, pravi. Pa primer mladostnice, ki se vsak dan samopoškoduje. Na prvi pregled pri pedopsihiatru mora čakati povprečno 11 mesecev. Zakaj morajo otroci in mladostniki, ki so v hudih stiskah in jih je vedno več, tako dolgo čakati na strokovno pomoč? Ali ministrstvo za zdravje sploh namerava ukrepati?
'Kvantitativno ocenjevanje je kruto'
23. 06. 2023 06.00Javna razprava o reformi osnovnega šolstva postaja vse bolj vroča. Država bi prevetrila predmetnike, več bi bilo športa in tujih jezikov. Socialna psihologinja, zaslužna profesorica dr. Mirjana Ule, pa poudarja, da ni težava v kurikulu, saj da so drugi problemi v šoli bolj pereči. Politika se pogosto nanaša le na rezultate faktografskega znanja, medtem ko so rezultati pri duševnem zdravju otrok katastrofalni. Meni tudi, da je kvantitativno ocenjevanje kruto in da so s tem, ko je vse odvisno zgolj od ocen, prikrajšani vsi otroci. Prepričana pa je še, da je treba učiteljem vrniti avtonomijo in svobodno odločanje.
Rešitve strank za področje mentalnega zdravja: več kliničnih psihologov, licence in pouk brez telefona
10. 04. 2022 14.49Desetletja je bilo področje duševnega zdravja pri nas močno zanemarjeno. Težave so se kopičile, pandemija, ki je povečala stiske, pa je dokončno razgalila nedelujoč sistem. Pomanjkanje kadra in kapacitet na eni ter veliko povečanje potreb na drugi strani pa pomeni, da si pred nastalo situacijo niti politika ne more več zatiskati oči. Ukrepi, ki so že bili sprejeti, opozarjajo številni, še zdaleč niso dovolj.
Zmeda zaradi ukrepov, negotovost, strah: psihiatrični bolniki velika žrtev covida
17. 01. 2022 16.07Konec preteklega tedna je med drugim zaznamovalo posredovanje pristojnih v ljubljanski Šiški, kjer naj bi oseba streljala s t. i. airsoftom, ogrožala naj bi tudi sebe. V ozadju naj bi bile dlje časa trajajoče psihične težave. Številne študije kažejo, da je v času od izbruha covida-19 prišlo do povečanja strahu, tesnobe in depresivnih simptomov. Študije, ki so se ukvarjale s poslabšanjem stanja pri pacientih, ki so imeli že pred tem težave z mentalnim zdravjem, pa kažejo, da so se v času pandemije simptomi poslabšali tudi pri tudi več kot polovici teh bolnikov. Dostop do pomoči pa je vse težji.
360 odstotkov več urgentnih napotitev, v bolnišnici pet namesto 22 dni. 'Stanje je kritično'
16. 01. 2022 07.47Zakorakali smo v leto 2022. Še eno leto tako začenjamo v znamenju koronavirusa, ki ob zdravstvenih in gospodarskih za seboj pušča tudi družbene posledice, še posebej pa posledice na duševnem zdravju otrok in mladostnikov. Številke so skrb vzbujajoče. "Imamo od dvesto pa do tristo šestdeset odstotkov več urgentnih napotitev, kot smo jih imeli pred epidemijo," pravi naša sogovornica, izred. prof. dr. Hojka Gregorič Kumperščak, pedopsihiatrinja in predstojnica Enote za otroško in mladostniško psihiatrijo v UKC Maribor.
Vrata šol se odpirajo, zapirati se morajo zadnja: prave žrtve epidemije so mladi
01. 09. 2021 19.25Šolarji se že tretje leto doslej v šolske klopi vračajo v senci novega koronavirusa. V minulih šolskih letih je epidemija otežila izvajanje pouka in pustila luknje v znanju. Na številne je prekinitev socialnih stikov vplivala slabo. Opozarjali so, da praktično ni več prostih bolnišničnih mest za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami, pristojni se zaradi negotovih razmer bojijo ponovnega porasta duševnih težav. Zato si je stroka enotna v prepričanju, da mora pouk letos potekati v učilnicah in da se morajo šole v primeru slabšanja epidemiološke slike šole zapirati zadnje. Mladi namreč potrebujejo socializacijo, morajo se igrati, družiti in komunicirati v živo.
Duševno zdravje otrok: stanje je alarmantno in se poslabšuje
04. 06. 2021 14.15Na NIJZ so predstavili ugotovitve torkovega posveta o varovanju duševnega zdravja otrok in mladostnikov v času epidemije covida-19. Več kot 110 udeležencev je ocenilo, da je sedanje stanje na tem občutljivem področju alarmantno in se še poslabšuje. Zato so pozvali k takojšnjemu skupnemu ukrepanju vlade, vseh pristojnih ministrstev in stroke.
Poziv iz iniciative učiteljev in pedopsihiatrov: Otroci že zelo trpijo, odprite šole
08. 01. 2021 19.18Iniciativa otrok ne damo je danes ministrici za izobraževanje Simoni Kustec predala poziv za normalizacijo vzgoje in izobraževanja. Želijo si, da bi pri odločanju sodelovalo več strok, med njimi tudi pedagoška, psihološka in pedopsihiatrična. Poziv je podpisalo 10.179 državljanov in 1850 zaposlenih v vzgoji in izobraževanju, navajajo v iniciativi.
Kaj se je dogajalo v glavah tajskih dečkov?
12. 07. 2018 07.21Tajske dečke so uspešno rešili iz jame in so v bolnišnici. Njihova rehabilitacija bo najverjetneje trajala 30 dni. A kako so se odzivali njihovi možgani? O zapletenosti možganov in tem, kako delujejo v takšnih izrednih in stresnih situacijah, so se v oddaji Svet na Kanalu A pogovarjali s pedopsihiatrinjo.