pedopsihiatri
Preveč testov, spraševanj, tudi zato veliko otrok pri pedopsihiatrih?
13. 12. 2024 06.00Trije testi na teden, ob tem tudi možni četrti, popravni, hkrati še ustno preverjanje znanja. Decembra in januarja, ko se zaključuje ocenjevalno obdobje, veliko otrok in mladostnikov zaradi šole doživlja hude stiske. So tudi zato pred vrati pedopsihiatrov dolge čakalne vrste na prvo obravnavo? Treba bo spremeniti šolski sistem, pravi pedopsihiatrinja Barbara Šegula Škoberne. Šolsko ministrstvo napoveduje spremembe, tudi pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja.
Mladostnica v hudi stiski do pedopsihiatra po letu in pol
12. 12. 2024 06.33Za rubriko 24UR Dejstva je spregovorilo dekle, ki se je kot mladoletnica borila z depresijo, izgorelostjo in paničnimi napadi. Leto in pol bi morala čakati na obravnavo pri pedopsihiatru in če njeni starši ne bi poiskali samoplačniške pomoči, danes ne bi bila več živa, pravi. Pa primer mladostnice, ki se vsak dan samopoškoduje. Na prvi pregled pri pedopsihiatru mora čakati povprečno 11 mesecev. Zakaj morajo otroci in mladostniki, ki so v hudih stiskah in jih je vedno več, tako dolgo čakati na strokovno pomoč? Ali ministrstvo za zdravje sploh namerava ukrepati?
Duševno zdravje: 'V Sloveniji ni sistematične kontrole kvalitete storitev'
16. 10. 2023 18.15Nedavno so predstavniki kliničnih psihologov, psihiatrov in pedopsihiatrov izrazili zaskrbljenost glede informacij o predlogu zakona o psihoterapiji. Menijo, da je ministrstvo njihovo strokovno mnenje pri pripravi predloga zakona popolnoma zaobšlo in ugodilo zasebnim interesom izvajalcev psihoterapije izven zdravstva. "V sistem regulacije naj bi bili pripuščeni tudi psihoterapevtski pristopi, ki nimajo znanstvene podlage ali ki so celo dokazano škodljivi, poleg tega pa še ideologija, ki je izrazito izločevalna in ne sprejema, denimo, ustavno zagotovljene pravice do splava in pravic članov skupnosti LGBTQ," so zapisali. Strokovnjaki, ki delajo zunaj zdravstva, pravijo, da gre za enostranske in obtožujoče izjave ter opozarjajo, da v Sloveniji ni sistematične kontrole kvalitete storitev – ne le psihoterapevtov, pač pa tudi psihiatrov in kliničnih psihologov.
Vojna med zdravstveno in zunajzdravstveno stroko: kaj je psihoterapija?
04. 10. 2023 08.00V Sloveniji se trenutno bije bitka med na eni strani psihiatri in kliničnimi psihologi, ki pravijo, da so zgolj oni usposobljeni za izvajanje psihoterapije, in na drugi strani psihoterapevti, ki so se več let na teološki fakulteti, Univerzi Sigmunda Freuda ali prek Slovenske krovne zveze za psihoterapijo izobraževali zunaj zdravstva. Kamen spotike predstavlja že sama definicija psihoterapije, se pa obe strani strinjata, da je treba izločiti šarlatane. Kako? Poglejmo njihove predloge.
Kako izobraženi so strokovnjaki, ki v Sloveniji izvajajo psihoterapijo?
24. 09. 2023 07.00Zlasti zadnje čase poslušamo, da je področje psihoterapije v Sloveniji povsem neurejeno – poklic psihoterapevta ni uradno priznan. Psihoterapijo tako lahko izvaja pravzaprav vsak, prav zato je treba paziti, na koga se obrnemo. In kako izvajalci psihoterapije pridobijo kompetence? Psihiatri po Medicinski fakulteti opravijo specializacijo iz psihiatrije, psihologi po končani Filozofski fakulteti opravijo specializacijo za klinično psihologijo, magistri zakonskih in družinskih študijev zaključijo program na Teološki fakulteti, magistri psihoterapevtske znanosti pa na Univerzi Sigmunda Freuda.
'Priti do psihoterapije na napotnico je podobno zadetku na loteriji'
18. 09. 2023 10.02Strokovnjaki s področja duševnega zdravja se strinjajo, da jih je premalo. Nizko število strokovnjakov pa vodi v absurdno dolge čakalne vrste. "Priti do psihoterapije, ki je plačana iz javnih sredstev, je podobno zadetku na loteriji," pravijo na SFU Ljubljana. Na dostopnost pomoči vpliva tudi zakonodaja, ki na področju psihoterapije še zdaleč ni urejena. Opaziti pa je tudi neverjeten porast medikalizacije – medtem ko je bilo leta 2006 predpisanih nekaj več kot 348.000 antidepresivov, jih je bilo leta 2022 več kot 651.000.
360 odstotkov več urgentnih napotitev, v bolnišnici pet namesto 22 dni. 'Stanje je kritično'
16. 01. 2022 07.47Zakorakali smo v leto 2022. Še eno leto tako začenjamo v znamenju koronavirusa, ki ob zdravstvenih in gospodarskih za seboj pušča tudi družbene posledice, še posebej pa posledice na duševnem zdravju otrok in mladostnikov. Številke so skrb vzbujajoče. "Imamo od dvesto pa do tristo šestdeset odstotkov več urgentnih napotitev, kot smo jih imeli pred epidemijo," pravi naša sogovornica, izred. prof. dr. Hojka Gregorič Kumperščak, pedopsihiatrinja in predstojnica Enote za otroško in mladostniško psihiatrijo v UKC Maribor.
Absurdno dolge čakalne vrste, neurejena zakonodaja in čedalje več zdravil
10. 10. 2021 08.05V Sloveniji imamo manj strokovnjakov s področja duševnega zdravja, kot je povprečje EU. Nizko število strokovnjakov pa vodi v "absurdno" dolge čakalne vrste. Na dostopnost pomoči, ki je v času pandemije postala še bolj potrebna, vpliva tudi zakonodaja, ki na področju psihoterapije še zdaleč ni urejena. "Priti do psihoterapije, ki je plačana iz javnih sredstev, je podobno zadetku na loteriji," pravijo na SFU Ljubljana in dodajajo, da veliko ljudi prehitro dobi diagnozo duševnih motenj. Klinični psihologi na drugi strani opozarjajo, da lahko prav zaradi neurejene zakonodaje psihoterapijo izvaja "čisto vsak", za morebitne napake pa zakonsko ni odgovoren.
Izbira specializacije odvisna od delovnih razmer, plače in ugleda
29. 09. 2021 06.00Ocenjena vrednost šestletnega študija medicine na ljubljanski univerzi je 90.000 evrov, kar je daleč največ med vsemi študijskimi programi v Sloveniji. Visoki so tudi stroški specializacij. Država za specializanta iz družinske medicine, ki se za delo v lastni ambulanti usposablja štiri leta, letno odšteje nekaj več kot 40.400 evrov. Kljub visokim stroškom izobraževanja zdravnikov in velikemu interesu za študij medicine pa se na državni ravni še vedno soočamo s pomanjkanjem zdravnikov. Država se je problema lotila s povečanjem prostih mest na obeh medicinskih fakultetah, a je to le kratkoročno 'celjenje ran'.
Vrata šol se odpirajo, zapirati se morajo zadnja: prave žrtve epidemije so mladi
01. 09. 2021 19.25Šolarji se že tretje leto doslej v šolske klopi vračajo v senci novega koronavirusa. V minulih šolskih letih je epidemija otežila izvajanje pouka in pustila luknje v znanju. Na številne je prekinitev socialnih stikov vplivala slabo. Opozarjali so, da praktično ni več prostih bolnišničnih mest za otroke in mladostnike z duševnimi motnjami, pristojni se zaradi negotovih razmer bojijo ponovnega porasta duševnih težav. Zato si je stroka enotna v prepričanju, da mora pouk letos potekati v učilnicah in da se morajo šole v primeru slabšanja epidemiološke slike šole zapirati zadnje. Mladi namreč potrebujejo socializacijo, morajo se igrati, družiti in komunicirati v živo.
Mladi v duševnih stiskah ujeti v dolge čakalne vrste za pomoč strokovnjakov
26. 06. 2021 07.00Strokovnjaki, raziskave, mladinske in druge nevladne organizacije ugotavljajo, da je v Sloveniji vse več otrok in mladostnikov, ki imajo težave z duševnim zdravjem, na drugi strani pa je njihov dostop do ustreznih virov pomoči močno otežen. V Novi Gorici, denimo, morajo otroci na prvo srečanje z otroškim psihiatrom čakati 293 dni. Stiske mladih so se v koronskem času samo še poglobile in nazorneje izrazile. Zakaj smo ujeti v sistem predolgih čakalnih dob in kam to vodi?
Mučno iskanje poti iz brezna: 'Bila je obstranka. Nekdo, ki ga ni'
21. 06. 2021 09.29Panični napadi, šolska fobija, socialna fobija, depresija, motnje hranjenja, generalizirana anksioznost, suicidialnost ... Najstnica v hudi stiski in obupani starši, ki so šele po več letih agonije našli psihoterapevta, ki jim je pomagal. Povsem sami, saj jih je sistem, v katerega so zaupali, vedno znova pustil na cedilu. Njihova zgodba žal ni osamljena. Objavljamo jo z namenom, da bo komu pomagala.
Rejništvo je za marsikaterega otroka druga priložnost
27. 03. 2021 13.00V Sloveniji imamo 580 rejnikov, v rejništvu pa 817 otrok. Odvzem otroka je skrajen primer, večinoma zaradi odvisnosti staršev od alkohola, prepovedanih drog, težav v duševnem zdravju, zlorab, nasilja. Rejništvo naj bi bil začasen ukrep, a praksa kaže, da so rejništva dolgotrajna, v povprečju sedem let. Kako otroku, ki je velikokrat poln psihičnih ran, frustracij, čustvenih in vedenjskih težav, najti ustrezno družino, v kateri se bo počutil dobro in sprejeto? Stiske, težave in srečni konci v nadomestnem domu.
'Ali tveganje še vedno upravičuje škodo, do katere prihaja zlasti pri najranljivejših učencih?'
24. 05. 2020 17.09V Društvu psihologov Slovenije podpirajo vrnitev vseh otrok v šolo ob smiselnem upoštevanju preventivnih ukrepov. Izpostavili so potrebo po stikih z vrstniki, čustveni varnosti in druge vzgojne cilje šole. Sprašujejo se, ali tveganje zaradi širjenja koronavirusa še vedno upravičuje škodo, do katere prihaja še zlasti pri najranljivejših učencih.
Odprli varovani oddelek za otroško psihiatrijo, a pedopsihiatrov primanjkuje
19. 02. 2019 16.11Po več letih prerekanja in odlašanja, so vendarle odprli dolgo pričakovano enoto za intenzivno otroško in adolescentno psihiatrijo na Univerzitetni psihiatrični kliniki Ljubljana. Na varovanem oddelku, ki sprejme 10 bolnikov, bodo zdravili mladostnike s psihotičnimi reakcijami. Glavni razlog, da enota doslej ni delovala, je pomanjkanje pedopsihiatrov, ki ga bodo reševali z dežuranjem specializantov.
Kolar Celarčeva: Uravnilovka dela veliko škode
01. 07. 2016 17.15Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je na srečanju z ministrico za zdravje Milojko Kolar Celarc preverjala kako napreduje priprava zakonodaje, pa tudi o reševanju nekaterih že dolgo aktualnih problematik, od čakalnih dob do strokovnih napak. V uradu varuha so kritični tudi do "črkobralskega" ravnanja zavoda za zdravstveno zavarovanje, ko se gre za pravice ljudi.
Po pomoč v svetovalni center
11. 03. 2001 00.00Ljubljanski Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše, ki deluje že 46 let, skrbi za mentalno zdravje otrok in mladostnikov, od predšolskih otrok do študentov pred zaključkom študija. K njim prihajajo otroci in mladostniki, s tem pa tudi njihovi starši in učitelji, ki se med odraščanjem srečujejo z različnimi težavami, ki jim niso kos. Največ jih ima težave s šolo in učenjem, drugi so osamljeni ali so doživeli travmatične dogodke, nekateri pa imajo težave, povezane s psihosocialnim prilagajanjem, kot so razne težave s hrano, zasvojenostjo, razvojnimi ali emocionalnimi motnjami in tudi s preveliko živahnostjo. Malo več kot 60 odstotkov težav, s katerimi v center prihajajo otroci in mladostniki, je povezanih z učenjem, kljub temu pa po besedah direktorice svetovalnega centra Marije Kavkler to niso izolirani problemi, ampak se pogosto dogaja, da so težave prepletene, saj so redki primeri povezani samo s šolskimi težavami.