padec komunizma
Bi ZDA res tvegale 'nuklearni armagedon' zaradi ene od baltskih držav?
09. 03. 2025 08.49Združene države Amerike so so iz regionalne sile v 19. stoletju povzpele do statusa svetovne supersile, in to po zaslugi vključitve v dva velika konflikta na evropskem kontinentu. Po drugi svetovni vojni so oblikovale splet formalnih in neformalnih zavezništev z državami na različnih celinah, najpomembnejša pa je zveza Nato, ustanovljena 4. aprila 1949, zaradi nevarnosti velike vojne s takratno ideološko nasprotnico Sovjetsko zvezo. Toda zavezništvo se je pogosto znašlo v vlogi orodja za udejanjanje interesov najmočnejše članice. Famozni 5. člen pa je bil aktiviran zgolj enkrat – ob terorističnem napadu 11. septembra 2001. Bi ZDA torej res priskočile na pomoč napadeni članici, denimo Litvi ali Estoniji?
Na pogrebu Gorbačova več tisoč ljudi, med njimi tudi Orban
03. 09. 2022 07.13Na moskovskem pokopališču Novodevičje so pokopali zadnjega voditelja Sovjetske zveze Mihaila Gorbačova, ki je po dolgi bolezni umrl v torek. Pokopan je bil po javni slovesnosti v prestolnici. Pogreba se ruski predsednik Vladimir Putin ni udeležil. Od zahodnih voditeljev pa je bil prisoten le madžarski premier Orban.
Zakaj je Gorbačov Slovenijo označil za 'izložbeno okno socializma'
03. 09. 2022 13.42V letih pred razpadom vzhodnega bloka je zadnji voditelj Sovjetske zveze Gorbačov med obiskom Jugoslavije kljub nasprotovanju Beograda obiskal tudi Ljubljano. Želel se je namreč na lastne oči prepričati, kako je videti "socialistični laboratorij" oziroma "izložbeno okno socializma", kot je poimenoval Slovenijo.
Novo pismo Janeza Janše evropskim voditeljem. O 'ukradenih volitvah' v Sloveniji in vladavini prava
17. 11. 2020 21.40Slovenski premier Janez Janša je na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela naslovil pismo, v katerem pogojevanje evropskih sredstev z vladavino prava označuje za "odmik od realnosti", ki da si ga navadno privoščijo v totalitarnih sistemih. Janša je v pismu omenil še "ukradene parlamentarne volitve v Sloveniji leta 2014", za katere se, tako užaljeni premier, v Evropi niso zmenili.
Obletnico žametne revolucije zasenčili protesti proti češkemu premierju
17. 11. 2019 15.57Premieri štirih nekdanjih komunističnih držav so z odprtjem razstave o padcu komunizma v Pragi obeležili 30. obletnico žametne revolucije. A praznovanja so zasenčili množični protesti proti češkemu premierju Andreju Babišu.
Padec Berlinskega zidu: 'Nismo pričakovali, da se bo zgodovina odvila tako hitro'
09. 11. 2019 07.08"Več tisoč ljudi je stalo na zidu, peli in plesali so ob pesmih Beatlov," se Sascha Moellering spominja tiste prelomne noči 9. novembra 1989, ko je padel Berlinski zid – pregrada, ki je delila kapitalistični zahod in komunistični vzhod, delila ulice, ceste, družine… in katere padec je vodil k zlomu železne zavese.
30 let kasneje: prelomne spremembe so najbolj koristile elitam
07. 11. 2019 06.00Tri desetletja po padcu Berlinskega zidu in propadu komunističnih režimov le redki prebivalci, ki so nekdaj živeli za železno zaveso, obžalujejo globoke politične, družbene in gospodarske spremembe, ki so se odvile med letoma 1989 in 1991. A obenem z zaskrbljenostjo gledajo v prihodnost.
Od vizije do egoizma, hedonizma: 'Varujte tisto, za kar je moja generacija umrla'
17. 09. 2019 06.00Očetje EU so se zavedali, da je nevarnost levega ali desnega populizma v privlačni ideologiji, ki je mnogo manj sterilna od osnovnega koncepta demokracije. Zato mora imeti demokracija vedno dodano komponento svetovnega nazora, ki je vezan na vrednostni sistem, da lahko uspešno tekmuje s populistično konkurenco, ko razlaga človekove, družbene in globalne izzive. Menili so tudi, da brez jasnega svetovnega nazora, sistem razpade v egoistični – hedonistični materializem in ksenofobni nacionalizem. A po več kot 60 letih od podpisa Rimske pogodbe je zmerna evropska politika spet pred vprašanji, s katerimi so se srečali že očetje povezave.
Kaj je levica v Evropi izgubila 9. 11. 1989?
22. 06. 2019 07.00V jedru delitve med levico in desnico je fundamentalni spopad med delom in kapitalom. To je verjetno srž socialdemokratske ali socialistične ideje. Spopad med delom in kapitalom je v zadnjih nekaj desetletjih prekinjen, pogosto pa se zdi, da delitev levo-desno ne obstaja več, kar v javnem diskurzu ponazarja parola o tem, da so tako ali tako 'vsi isti'.
FOTO: Svetleči baloni za konec praznovanja obletnice padca Berlinskega zidu
09. 11. 2014 17.10"Sanje se lahko uresničijo. Ni nujno, da stvari ostanejo takšne, kot so," je na osrednji slovesnosti ob 25. obletnici padca zidu v Berlinu dejala kanclerka Angela Merkel. Prepričana je, da je mogoče porušiti tudi druge zidove, kot so "zidovi diktature, nasilja, ideologije, sovraštva".
FOTO in VIDEO: Začetek in konec Berlinskega zidu
09. 11. 2014 07.00Avgusta leta 1961 so v eni noči Vzhodni Nemci v Berlinu postali ujetniki lastne države. Bodeči žici so sledile betonske pregrade, stražni stolpi, mine in četa stražarjev. Minilo je 28 težkih let, ki so zahtevale več sto smrtnih žrtev, nakar je Berlinski zid pod pritiskom množice padel.
FOTO: Bolgarski protestniki mečejo hrano v parlament
26. 06. 2013 11.59V Bolgariji se nadaljujejo protivladni protesti. Protestniki so vzklikali "mafija" in "odstop", poslance in ministre, ki so vstopali v stavbo bolgarskega parlamenta, pa so izžvižgali. Sprašujejo se, kaj še lahko dosežejo z miroljubnimi protesti, saj rezultatov ni.
VIDEO in FOTO: Krvavi spopad Rusov in Poljakov: 183 aretiranih, 10 poškodovanih
12. 06. 2012 19.02Pred dvobojem drugega kroga evropskega nogometnega prvenstva je med privrženci Poljske in Rusije prišlo do spopadov v središču Varšave. Po zadnjih podatkih so policisti aretirali 183 izgrednikov, deset pa jih je huje poškodovanih.
FOTO: Več kot 100.000 Čehov pravi: Dovolj je tega. Vlada mora oditi
21. 04. 2012 15.18Na osrednjem trgu v češki prestolnici Praga se je zbralo več deset tisoč ljudi in protestiralo proti vladi premierja Petra Nečasa. Shod so izzvali načrtovani varčevalni ukrepi v državi in afere, ki pretresajo vlado.
Vohun, ki so ga sestrelili
13. 07. 2010 06.00Ob zamenjavi vohunov med nekdanjima nasprotnicama hladne vojne se spomnimo tehnološko izredno dovršenih poskusov, da bi iz zraka pridobili inofrmacije o sovražniku. Skrivnostno letalo U-2 je služilo temu namenu.
FOTO: Namesto zida padle domine
09. 11. 2009 08.19Pred Brandenburškimi vrati se je ob obletnici padca berlinskega zidu kljub dežju zbrala nepregledna množica. Ta je opazovala, kako so tokrat padale zgolj domine, slovesnost pa se je zaključila z ognjemetom.
Kapitalizem ni več popularen
03. 11. 2009 09.17Dvajset let po padcu Berlinskega zidu je delež tistih, ki v nekdanjem vzhodnem bloku podpirajo demokracijo, občutno nižji, kot je bil leta 1991. Evropejci so tudi kritični do kapitalizma.
'Trije veliki možje'
31. 10. 2009 17.04Bivši predsednik ZDA Bush starejši, zadnji sovjetski voditelj Gorbačov in nekdanji nemški kancler Kohl so ključne figure leta 1989, ko je padel Berlinski zid.
Papež na Češkem krepi vero
26. 09. 2009 13.51Papež Benedikt XVI. je prispel na obisk na Češko, kjer bo skušal okrepiti vero med tamkajšnjim močno sekulariziranim prebivalstvom. Verna je namreč le dobra tretjina Čehov.
'Bolje nam je bilo v komunizmu'
13. 05. 2009 11.21Skoraj šestdeset odstokov Madžarov in Bolgarov meni, da je bil njihov življenjski standard v času komunizma boljši kot pa po vstopu v EU.
'Svetniki SDS niso pripravljeni na dialog'
21. 04. 2009 13.21Janković pravi, da so svetniki SDS z obstrukcijo razprave o Titovi cesti pokazali, da niso pripravljeni na dialog. MO SLS pa zagotavlja, da jo bodo znova preimenovali – ko bodo na oblasti.
Klaus ostaja predsednik
15. 02. 2008 17.58Vaclav Klaus je znova postal češki predsednik, njegova izvolitev v parlamentu pa ni potekala brez težav.
Lagali zjutraj, zvečer in ponoči
19. 09. 2006 08.27Madžarski premier zavrača pozive k odstopu. Pred vladno palačo se je znova zbralo več tisoč ljudi.
Kdo so nepalski uporniki?
26. 10. 2002 00.00Maoistični uporniki se od leta 1996 borijo za ukinitev monarhije v Nepalu in za uveljavitev komunističnega režima. Prihajajo iz oddaljenega goratega območja, ideje za njihov boj pa temeljijo na filozofiji kitajskega revolucionarnega voditelja Mao Zedonga.
12 let združene Nemčije
03. 10. 2002 00.00V Nemčiji praznujejo 12. obletnico združitve Nemške demokratične republike in Zvezne republike Nemčije. Praznično razpoloženje je za otoplitev odnosov izkoristil ameriški predsednik Bush, ki je nemškemu kolegu v pismu čestital za praznik.
Balkan središče trgovine z otroki
22. 07. 2002 00.00Mednarodna trgovina z otroki in mladimi deklicami se je po podatkih raziskave Združenih narodov znatno povečala. Evropsko križišče tovrstne trgovine pa je Balkan.
Krst letalonosilke Ronald Reagan
05. 03. 2001 00.00Ameriški predsednik George Bush je v virginijski ladjedelnici Newport News prisostvoval krstu letalonosilke, ki bo nosila ime 40. predsednika ZDA Ronalda Reagana. Steklenico šampanjca je ob boku letalonosilke razbila Reaganova soproga Nancy, ob strani pa so ji stali Bush s soprogo Lauro ter ladjar William Fricks. Letalonosilka Ronald Reagan, ki bo predana namenu komaj leta 2003, je predzadnja iz razreda Nimitz in prva, ki nosi ime še živeče osebe.
Scorpionsi in Rostropovič deset let kasneje
04. 11. 1999 08.06Deset let po improviziranemu koncertu pred podirajočim se berlinskim zidom bo slavni čelist Mstislav Rostopovič z 165 drugimi čelisti in nemško rokovsko skupino Scorpions 9. novembra ponovno izvedel koncert pred berlinskim zidom. Rostopovič je pred desetimi leti na tem mestu igral, ko so prebivalci vzhodnega in zahodnega Berlina praznovali padec berlinskega zidu. Tokrat pa bo skupaj z ostalimi čelisti spremljal Scorpionse, ki bodo igrali mednarodno rokovsko himno Wind of Change, pesem o svobodi, ki jo je skupina igrala tudi na koncertu v Moskvi avgusta 1989, ko je prišlo do padca komunizma.