okoljski ekonomist
Vrnitev k jedrski energiji: stranka Merklove bi pognala stare reaktorje, gradila nove
12. 10. 2024 13.38Nemčija je 15. aprila 2023 zaprla svoj zadnji jedrski reaktor. Takratna kanclerka Angela Merkel je bila ključna zagovornica nemškega postopnega opuščanja jedrske energije, odločitev pa je dobila dodaten zagon po katastrofi v Fukušimi leta 2011. Vztrajala je, da jedrska energija ni trajnostna rešitev za prihodnost. In poudarjala, da se mora Nemčija osredotočiti na razvoj obnovljivih virov energije. Danes je situacija precej drugačna. CDU/CSU, politična sila Merklove, zahteva vrnitev jedrske energije, saj da je v nasprotnem primeru ogroženo nemško gospodarstvo in varnost energetske oskrbe.
'Pri iskanju rešitev za podnebno krizo ne smemo popuščati populizmu'
30. 09. 2024 17.59Tudi Slovenija ni imuna na vplive podnebnih sprememb, ki se pri nas kažejo kot vse pogostejše poplave, ekstremne suše in gozdni požari. "Pretekla leta so me utrdila v prepričanju, da so potrebni dogovori in ukrepanje zdaj," je zato v uvodu četrtega predsedničinega foruma poudarila Nataša Pirc Musar. Na Brdu pri Kranju so tokrat razpravljali o pravici do zdravega življenjskega okolja. V ospredju so bile podnebne spremembe, voda, zrak in ohranjanje biotske raznovrstnosti, pa tudi izzivi zelenega prehoda.
So ženske res bolj občutljive na mraz kot moški?
21. 07. 2024 18.43Temperature so vsak dan višje, v pisarnah pa mnogi še vedno sedijo oblečeni v dolge majice, jakne in tudi puloverje. Zakaj? Preveč klimatizirani prostori so spodbudili "žensko zimo", ki je nadomestila poletno vročino. In prav ženske so tiste, ki jih večkrat vidimo oblečene v dolge rokave, ker naj bi jim bilo, po ugotovitvah nekaterih strokovnjakov, najbolj udobno pri višji temperaturi.
Flirt premierke in premierja bolj zanimiv kot konec sveta
09. 12. 2023 07.00Poglej, poglej, sem si rekla, končno vest, ki je pritegnila pozornost z verjetno enega izmed najpomembnejših svetovnih srečanj, ko gre za vprašanje, ali nam bo nekako uspelo preživeti ali pa bo zemljo in ljudi na njej scvrlo v nekaj desetletjih.
Na udaru čedalje več družbenoekonomskih dejavnosti
12. 11. 2023 07.00Medtem ko svet vse bolj trpi zaradi vremenskih ujm, vlaganja in finančne vzpodbude v fosilni industriji nezadržno rastejo. Države so v letu 2022 v nove plinske terminale in druge fosilne projekte vložile sedem tisoč milijard evrov, kar človeštvo vodi vse globlje v katastrofo. Spremenjene okoljske okoliščine bi pomenile, da bodo določene družbenoekonomske aktivnosti precej omejene oziroma da na primer zimski športi in zimski turizem ne bodo več mogoči, svari okoljski ekonomist Aljoša Slameršak.
Klaus Schwab med idejami in teorijami zarote: velik vizionar ali glavni zlobec?
17. 01. 2023 06.00Te dni v Davosu poteka letno srečanje Svetovnega gospodarskega foruma (WEF). Podoba moža, ki stoji za enim najbolj vplivnih letnih dogodkov, pa že leta niha med podobo velikega vizionarja in "glavnega zlobca", ki želi "eliti" pomagati, da si pokori svet. Kdo je torej Klaus Schwab, kaj mu očitajo nasprotniki in katere razvpite teorije zarote, ki so povezane z njim, ne držijo?
Manj energije in višji izpusti, toda ...
26. 11. 2022 07.43Kljub vsem naložbam v obnovljivo energijo, se svetovni izpusti toplogrednih plinov še naprej povečujejo. Dogaja se paradoks, ki ga je raziskal okoljski ekonomist Aljoša Slameršak. V študiji, objavljeni v ugledni reviji Nature, je potrdil, da bosta izgradnja in vzdrževanje nizkoogljičnega energetskega sistema že sama po sebi zahtevala veliko dodatne energije, pri čemer bo velik del pridobljen iz fosilnih goriv, toda: "Zeleni energetski prehod moramo izvesti čimprej, sicer bodo posledice neukrepanja katastrofalne."
'Potrebujemo konkreten zeleni preboj, ne le javnih nastopov!' Kateri kandidat ga bo zmogel?
21. 10. 2022 06.00Kakšno vlogo bo prevzel novi predsednik republike pri podnebnih spremembah? Klimatolog in okoljski ekonomist Aljoša Slameršak pravi, da se morajo politiki najprej izobraziti, njegove izkušnje namreč kažejo, da vladajoči pogosto ne poznajo niti osnov podnebne fizike in se ne zavedajo posledic političnih potez. So se predsedniški kandidati pripravljeni poučiti? Kdo verjame v podnebne spremembe in kako bodo prispevali k zeleni preobrazbi?
Ponorele cene energentov in začetek boja za preživetje
29. 08. 2022 13.50Slovenija tako kot celotna Evropa hiti s sprejemanjem interventnih zakonov in postopkov, s katerimi bi omejila ponorele cene energentov. Trg ne deluje več, pravijo ekonomisti, a cene kljub temu, da so borze nelikvidne, torej brez vsake otipljive podlage, rastejo v nebo. Slovenija se sooča z drugo najvišjo ceno električne energije v Evropski uniji, pred njo je le še Avstrija. Recesija je neizbežna. Prvi ukrep, tako Robert Golob, mora biti hiter in odločen poseg Evropske komisije na energetske trge, kar pomeni začasno zaustavitev trgovanja na terminskih borzah.
Bomo plačevali več tudi za meso? 'Prehod k rastlinski prehrani je nujen'
11. 01. 2022 19.14Evropska unija bo v letošnjem letu promovirala prehod k rastlinskemu prehranjevanju ter na drugi strani zmanjšanje prehrane z rdečim in predelanim mesom, ki ga povezujejo s tveganjem za raka. V Kmetijsko gospodarski zbornici težav za slovenske živinorejce ne pričakujejo. Odločitev pa pričakovano pozdravljajo nevladniki, prehod k rastlinski prehrani je nujen, podnebne krize ne moremo rešiti brez sprememb v prehrani.
Nova jedrska elektrarna
06. 10. 2020 16.42V svetu obratuje 440 jedrskih elektrarn in Nuklearka Krško se uvršča med 60 najučinkovitejših. Njena življenjska doba se izteče leta 2023, vendar lahko obratovanje podaljšajo še za naslednjih 20 let, torej do leta 2043. V oddaji Preverjeno tokrat raziskujemo vse bolj prisotno idejo o gradnji novega jedrskega reaktorja.
Po izobrazbi okoljski ekonomist, po srcu borec za okolje
02. 02. 2020 07.00Dr. Jonas Sonnenschein prihaja iz Nemčije, študiral je na Švedskem, zdaj živi v Sloveniji. Dobro pozna vse tri države, ljudi in okolje v teh državah. Je okoljski ekonomist, doktoriral je iz zelene rasti in hitrega razogljičenja. In je borec za čistejše okolje.
Od vizije do egoizma, hedonizma: 'Varujte tisto, za kar je moja generacija umrla'
17. 09. 2019 06.00Očetje EU so se zavedali, da je nevarnost levega ali desnega populizma v privlačni ideologiji, ki je mnogo manj sterilna od osnovnega koncepta demokracije. Zato mora imeti demokracija vedno dodano komponento svetovnega nazora, ki je vezan na vrednostni sistem, da lahko uspešno tekmuje s populistično konkurenco, ko razlaga človekove, družbene in globalne izzive. Menili so tudi, da brez jasnega svetovnega nazora, sistem razpade v egoistični – hedonistični materializem in ksenofobni nacionalizem. A po več kot 60 letih od podpisa Rimske pogodbe je zmerna evropska politika spet pred vprašanji, s katerimi so se srečali že očetje povezave.
Šabeder in Zajc postala ministra
27. 03. 2019 07.04DZ je imenoval Aleša Šabedra za ministra za zdravje ter Simona Zajca za ministra za okolje in prostor. Njuno kandidaturo je podprlo 49 poslancev, proti jih je glasovalo 20. Šabeder prihaja na ministrsko funkcijo s položaja generalnega direktorja UKC Ljubljana, Zajc pa je bil doslej državni sekretar na okoljskem ministrstvu.
Cerar Pfeiferja zamenjal s Petrovičem. V SMC že vre?
09. 09. 2014 07.53Miro Cerar je v državni zbor vložil listo ministrskih kandidatov. Ta je v zadnjih trenutkih doživela spremembo – Ervina Pfeiferja je kot kandidata za gospodarskega ministra na seznamu zamenjal Jožef Petrovič.
Erjavec in Židan ostajata ministra, Cerar pa svojih kandidatov še ne razkriva
25. 08. 2014 12.18Kandidati za ministrske položaje strank DeSUS in SD v novi vladi so neuradno že znani, uganka pa so kandidati mandatarjeve stranke SMC. Erjavec ostaja zunanji minister, Židan bo še naprej vodil kmetijski resor.
FOTO: Bodo ukrepali ali le govorili?
18. 12. 2009 08.04Svetovni voditelji so dosegli osnutek dogovora o podnebnih spremembah. Gre za zelo ohlapen dogovor, ki ne vsebuje konkretnih številk, prav tako ni zakonsko obvezujoč. Kljub temu so nekateri voditelji zadovoljni, spet drugi pa zapuščajo vrh, ki naj bi bil polomija.
Večji pritisk mednarodne konkurence
03. 01. 2007 15.44Ekonomista Polanec in Križanič poudarjata primerljivost cen in vpliv mednarodne konkurence z uvedbo evra.