odpikajmo korono

'Če se opiramo na stroko, ji moramo verjeti takrat, ko zdravi infarkt, in takrat, ko cepi'

16. 03. 2021 06.00

Z novim koronavirusom se je okužilo več kot 120 milijonov ljudi, 355 milijonov se jih je cepilo. V Sloveniji se je doslej z dvema odmerkoma cepilo skoraj 84 tisoč prebivalcev, z enim pa nekaj več kot 174 tisoč. Največjo nevarnost ta hip predstavljajo nove različice virusa in odpor ljudi do cepljenja. Prav zato so ključne točne informacije, ki smo jih skozi serijo 21 člankov tokratnega projekta rubrike Dejstva - "Odpikajmo korono" zbrali, analizirali in podkrepili s strokovnimi mnenji. Pred vami je epilog ključnih vsebin, posodobljenih z novimi dognanji in vladnimi spremembami – o delovanju cepiv, njihovem bliskovitem razvoju, novih sevih, nacionalni strategiji cepljenja, o vplivu na plodnost in stranskih učinkih po cepljenju, cepilnih potnih listih in odgovorih na vprašanja, zakaj cepivom ne zaupamo.

Je cepljenje zagotovilo, da lahko odvržemo maske?

12. 03. 2021 06.00

Odločitev o cepljenju bo v veliki meri odvisna od tega, ali bo to pomenilo tudi več svoboščin oziroma sproščanje ukrepov gibanja ter druženja v skupinah za posameznike, kaže zadnja raziskava NIJZ. A neodgovorjenih vprašanj je še veliko: kdaj bo varno odvreči maske? Obiskati sorodnike in prijatelje brez skrbi, da s tem koga ogrožamo? Podatkov o tem, kako cepiva vplivajo na širjenje virusa, še ni dovolj, a raziskovalci se strinjajo, da so ključna za razbremenitev zdravstva in pomenijo najhitrejšo pot do normalizacije.

Zanimanje za teste na protitelesa veliko. A kako smiselni so?

11. 03. 2021 06.00

Teste na protitelesa izvajajo bolnišnice, zdravstveni domovi in laboratoriji – javni in zasebni, ki imajo zanje licenco. Skupne statistike o izvedenih testih na novi koronavirus ne vodi nihče, saj potrdilo o prisotnosti protiteles ni dovolj relevanten podatek. Zagotovo ni zamenljiv s potrdilom o cepljenju ali PCR-testom. "Ti testi bi morali biti veliko bolj standardizirani, da bi lahko imeli kakršnokoli veljavo," je povedala vodja skupine za covid-19 Mateja Logar. Čeprav testi vzbujajo veliko zanimanja, je torej na mestu vprašanje, kako zanesljivi so njihovi rezultati?

(Ne)zaupanje v cepiva: Pri znanosti resnica ni nekje v sredini'

05. 03. 2021 06.00

Med glavnimi razlogi za nezaupanje v cepiva je pomanjkanje verodostojnih informacij iz zanesljivih virov, kaže raziskava NIJZ o vplivu pandemije covida-19 na življenje. A te ljudi se še da doseči. Večji problem so majhne, a glasne skupine tistih, ki prav vsak dokaz spremenijo v še eno zaroto, te informacije pa se v današnji infodemiji' besno in hitro širijo po družbenih omrežjih. Kakšna je psihologinja za razmišljanjem anticepilcev?

Bi nas cepilni potni listi osvobodili ali še dodatno omejili?

01. 03. 2021 06.00

Na eni strani dodatna spodbuda za cepljenje in možnost potovanj brez odhoda v karanteno, na drugi pa številni pomisleki na področju etike, prava, tehnologije in zdravstva. Covid cepilni potni listi dvigujejo ogromno prahu. O uveljavitvi enotnega evropskega cepilnega certifikata je razpravljal tudi vrh držav članic Evropske unije. "Na ravni Unije menim, da bi jih morali uporabiti za zagotovitev delovanja enotnega trga," je dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Slovenija sicer dokončnega stališča o cepilnih potnih listih še ni sprejela, jih pa po podatkih Mediane podpira skoraj 47 odstotkov anketiranih Slovencev.

Bi se proti covidu želelo cepiti več ljudi, če bi bil videti kot črne koze?

26. 02. 2021 06.00

Da bi nam uspelo popolnoma izkoreniniti covid-19, je po ocenah WHO malo verjetno, a izredno pomembno je, da dosežemo precepljenost, poudarja Andrej Bručan, internist in vodja slovenske odprave, ki je proti črnim kozam cepila ljudi na Kosovu. Vzporednic med epidemijo leta 1972, in to, s katero se soočamo zadnje leto, je kar nekaj, pa tudi razlik: cepiva so danes neprimerljivo varnejša in učinkovitejša, ljudje pa jim manj zaupajo. Bi bilo drugače, če bi bil covid videti kot črne koze?

Ukrepi proti covidu-19 preprečujejo širjenje gripe. Letos je v Sloveniji (še) ni

22. 02. 2021 06.00

V soboto je minilo eno leto od vdora novega koronavirusa v Evropo. Številni so ga na začetku primerjali z že dobro poznano gripo, vendar se je izkazalo, da je covid-19 pravzaprav veliko smrtonosnejša bolezen. Čeprav je obe bolezni težko primerjati, lahko na primeru ZDA vidimo, da za gripo letno umre tudi do 61 tisoč ljudi, za covidom-19 pa je v enem letu v ZDA umrlo skoraj 500 tisoč ljudi, pove Anja Osovnikar s Projekta Imuno. Letos v Sloveniji še nismo zaznali virusa gripe. Kaj je razlog za to in kakšne so razlike med gripo in covidom-19? Bi lahko ustvarili tudi cepivo, ki bi ščitilo proti obema virusoma hkrati?

52 dni cepljenja: manj odsotnosti zdravstvenih delavcev, hospitalizacij in smrti

17. 02. 2021 06.00

52 dni, 3,4-odstotna precepljenost. Daleč od cilja. A vpliv cepljenja se že pozna tam, kjer je to najpomembnejše – upadlo je število hospitalizacij, oskrbovanci DSO na covidnih oddelkih so postali redkost. Zaradi cepljenja zdravstvenih delavcev je tudi manj kadrovske stiske v bolnišnicah, medtem ko na reprodukcijski faktor cepljenje še nima bistvenega vpliva.

Slovenija po precepljenosti boljša od Nemčije, po dostopnosti podatkov zaostaja

11. 02. 2021 06.00

Z dvema odmerkoma je bilo v Sloveniji do 9. februarja cepljenih 43.008 ljudi. A kdo so ti ljudje? Na podlagi česa so bili cepljeni – zaradi poklica, starosti, ker so kronični bolniki? Zakaj še vedno niso bili cepljeni nekateri, ki so stari okoli 90 let in si tega želijo, zakaj se ne ve, koliko starejših je, ki na cepivo še čaka? Nemčija medtem vse te podatke beleži, dnevno posodablja in javno objavlja.

Peterle o cepivu: Ne gre samo za znanost, ampak posel stoletja v veliki naglici

10. 02. 2021 06.00

Podmladek Mlade Slovenije je v sredini januarja začel kampanjo, v kateri s ključnikom #CepimoSe spodbujajo "vse, mlade in starejše, da se cepijo proti koronavirusni bolezni takoj, ko bo mogoče". Medtem je vidni član stranke NSi in nekdanji evropski poslanec Lojze Peterle v intervjuju podvomil v cepljenje, učinkovitost in varnost cepiva ter dejal, da "nihče ne bi bil rad poskusni zajček".

Dirka za cepivo, privilegiranost najbogatejših in 'prvak' v cepljenju Izrael

04. 02. 2021 06.12

Svetovna zdravstvena organizacija je v sredini januarja opozorila, da je bilo v najbogatejših državah cepljenih že 49 milijonov ljudi, v najrevnejših pa 25. Ne 25 milijonov, le 25. Evropsko unijo in Slovenijo kot njeno članico pa medtem skrbijo težave z dobavo cepiv, ki ne poteka po urniku. Cepivo proti covidu-19, ki je glavno orožje proti pandemiji, torej že imamo – a ne vsi in ne dovolj.

Za bliskovit razvoj cepiva zaslužni milijoni, na tisoče raziskovalcev in že preizkušena tehnologija

02. 02. 2021 06.00

"V primeru covida-19 so države prispevale več milijard za hiter razvoj in zagotovljen odkup cepiva," pove Roman Jerala s Kemijskega inštituta. Poleg masivnega financiranja pa so k hitrosti prispevali tudi izjemen človeški vložek, sodelovanje raziskovalcev z vsega sveta, prilagodljivost regulatorjev in uporaba moderne tehnologije. "Da imamo cepivo v tako kratkem času, je fenomenalen dosežek znanosti," je prepričan urednik Kvarkadabre Sašo Dolenc. Stroka je pri tem enotna – cepiva izpolnjujejo enake visoke standarde, ki jih morajo izpolnjevati preostala cepiva.

'Če je cepivo Pfizerja in Moderne mercedes, je cepivo AstraZenece dober clio'

29. 01. 2021 06.00

Cepljenje proti covidu-19 se je v Sloveniji začelo 27. decembra 2020 in za maskami strokovnjakov, ki so na ta dan poročali o prvih cepljenih v DSO-jih, se je skrival nasmešek. Od takrat je minil že več kot en mesec in v tem času smo do 27. januarja cepili 51.653 ljudi, 13.319 z dvema odmerkoma. Ker pa smo še daleč od cilja, tudi zaradi nezaupanja v cepiva, moramo začeti pri osnovah: kako delujejo cepiva, kakšna so, kdo stoji za njihovim razvojem?

Dejstva, ki jih morate vedeti o cepljenju proti covidu-19

28. 01. 2021 06.00

"Razvoj cepiva je podvig znanosti, zdaj potrebujemo še podvig populacije, ker samo cepivo ne bo rešilo niti enega življenja – cepljenje ga bo." To je poziv prvega epidemiologa v državi Maria Fafangela. Po zadnji Medianini anketi bi se cepilo skoraj 60 odstotkov vprašanih, a skrb vzbuja to, da informacije o cepivu proti covidu-19, ki temeljijo na znanosti in dejstvih, še niso zaobjele polovice Slovencev, ki so zaradi cepljenja zaskrbljeni. Zato poglejte dejstva o novem cepivu proti covidu-19 in dobili boste osnovne informacije o tem, kaj morate vedeti o cepljenju, koristih, stranskih učinkih, mitih in resnicah.

Odpikajmo korono

27. 01. 2021 06.00

Več kot polovica Slovencev je v anketi Inštituta Mediana zaradi cepljenja proti novemu koronavirusu zaskrbljenih. Dvomi razžirajo, teorije zarot, dezinformacije oziroma lažne novice so glasnejše in zato preglasijo zavedanje, da je cepljenje zaenkrat edina pot, ki nas vodi do normalnega vsakdana. Dejstva o cepljenju, ozadja in zgodbe bodo zato v ospredju nove teme Dejstev, ki smo jo poimenovali 'Odpikajmo korono'. Z uvodnim komentarjem jo je pospremila odgovorna urednica informativnega in športnega programa POP TV Tjaša Slokar Kos.