novela kazenskega zakonika
Zaradi dvojine, ki je rešila spolna napadalca, v spremembo kazenskega zakonika
20. 03. 2025 18.28Okrožno sodišče v Kopru je moška, ki sta leta 2017 pod vplivom alkohola spolno napadla dekle, obsodilo na leto dni zapora. Pri tem je upoštevalo določilo kazenskega zakonika, ki v primeru spolnega napada več oseb zaporedoma predvideva zaporno kazen. Višje koprsko sodišče je sodbo spremenilo in storilcema izreklo pogojno kazen, saj so menili, da več oseb zaporedoma pomeni najmanj tri in ne najmanj dva storilca. Tudi vrhovno sodišče je sklenilo, da je pri problematiziranem členu mogoče za več oseb smatrati le tri ali več storilcev. Ministrstvo za pravosodje sodbo obžaluje. Predlog novele kazenskega zakonika, ki je v parlamentarni proceduri, bodo spremenili.
Kljub prezasedenosti in pomanjkanju policistov razmere v zaporih še vedno varne
20. 09. 2024 15.14Ministrica za pravosodje Andreja Katič je ob robu obiska v prevzgojnem domu v Radečah ocenila, da so razmere v slovenskih zaporih kljub prezasedenosti in pomanjkanju pravosodnih policistov še vedno varne. Kot je dodala, je temu tako zlasti zato, ker zaposleni vlagajo maksimalno angažiranost v reševanje vsakodnevnih težav.
Strokovnjakinja: 14-letnike bi pošiljali v zapor? To se mi zdi skrajno noro
20. 08. 2024 15.29NSi je v parlamentarno proceduro vložila novelo kazenskega zakonika, s katerim predlaga, da bi bili mladostniki za hujša kazniva dejanja kaznovani z zaporno kaznijo. A strokovnjakinja na področju kriminologije Mojca M. Plesničar poudarja: argumentov proti tovrstnemu zaostrovanju kazni je veliko. "Zaporna kazen je v naši sodobni kulturi najstrožja možna kazen in mi bi zdaj 14-letnike pošiljali v zapor. To se mi zdi skrajno noro," pravi.
V slovenskih zaporih tretjina tujcev, večina zaradi tihotapljenja ljudi
13. 07. 2023 06.00Delež tujcev v slovenskih zaporih od leta 2019 skokovito narašča, trenutno jih je že slabih 37 odstotkov. Prihajajo iz 60 različnih držav, večinoma iz držav nekdanje Jugoslavije, kar je tudi razlog za napetosti, konflikte, predvsem verbalne, saj se znotraj ene sobe srečajo različne narodnosti in veroizpovedi. So tujci, večina je priprtih ali obsojenih zaradi tihotapljenja ljudi čez mejo, razlog za hudo prostorsko in kadrovsko stisko v slovenskih zaporih? Zakaj se polnijo s tujci? Jih lažje kaznujemo?
'Odrasla človeka bi morala stvari razčistiti tako, da ne uničujeta življenja otrok'
26. 03. 2023 07.00Peter Svetina je od leta 2019 varuh človekovih pravic. V daljšem pogovoru smo z njim spregovorili o izzivih otrok ločenih staršev, oseb z motnjami v razvoju, starejših in vseh, ki iščejo pot do pristojnih, naletijo pa na aroganco in neodzivnost. Zakaj smo Slovenci prepričani, da so za reševanje naših težav odgovorne institucije? Zakaj je toliko nerazumevanja koncepta deinstitucionalizacije in zakaj je nujno, da opustimo pokroviteljski odnos do starejših?
V veljavi zakon o zaščiti žvižgačev v delovnem okolju
22. 02. 2023 08.46V veljavo je stopil zakon o zaščiti prijaviteljev, ki ureja varstvo žvižgačev v delovnem okolju, tako v javnem kot zasebnem sektorju. Veljati je začela tudi novela kazenskega zakonika, ki uvaja t. i. zločin iz sovraštva kot oteževalno okoliščino pri odmeri kazni, prinaša pa tudi uskladitev zakonika z direktivami EU.
Vrata lovilcem IMSI ostajajo priprta: 'Nujne varovalke za zaščito tretjih oseb'
06. 02. 2023 06.00Skoraj dve dekadi dolge sage z lovilci IMSI kljub nedavni odločitvi ustavnega sodišča, da njihovo uporabo ustavi, ni konec. Ministrstvo za pravosodje še ni obupalo in odločbo preučuje, da ustavno sodišče še ni zaprlo vrat za pritajen nadzor mobilnih telefonov osumljencev, pa meni tudi stroka. Napravi, katerih obstoj je bil dolgo časa predmet vztrajnega zanikanja samega vrha Policije, uradno ostajata pod ključem.
Zločini iz sovraštva bodo kaznovani strožje
11. 01. 2023 14.09Parlamentarni odbor za pravosodje je podprl novelo kazenskega zakonika, ki uvaja t. i. zločin iz sovraštva kot obteževalno okoliščino pri odmeri kazni. Po predlogu bodo torej storilci kaznivih dejanj, storjenih zaradi osebnih okoliščin žrtve, strožje kaznovani.
Manipulacije, zavajanje in boj za glasove na referendumih
23. 11. 2022 07.44Na družbenih omrežjih so se pojavile zavajajoče objave, ki sicer spominjajo na referendumsko kampanjo 3xZA, vendar skušajo avtorji z njimi pod pretvezo, da gre za objave koalicijskih strank in Inštituta 8. marec, volivce nagovoriti, naj na referendumih glasujejo proti. Koalicijske partnerice so že napovedale, da bodo zaradi slednjega vložile kazensko ovadbo, zdaj pa so ukrepanje po pravni poti napovedali tudi v Inštitutu 8. marec, v katerem bodo objave predložili odvetnici. Ob tem so poudarili, da je zaskrbljujoče tudi, da ljudje sploh ne vedo, da referendumi potekajo ter o čem se na njih glasuje. O manipulacijah na referendumih so medtem spregovorili tudi trije poslanci SDS, stranke koalicije pa so volivce pozvale, naj pokažejo, da 24. april ni bil le naključje.
V DZ predlog kazenskega zakonika, ki uvaja tudi t. i. zločin iz sovraštva
21. 11. 2022 21.21Vlada je na dopisni seji pripravila novelo kazenskega zakonika in jo poslala v obravnavo v DZ po skrajšanem postopku. Novela v štirih točkah usklajuje kazenski zakonik z direktivami EU, med drugim glede kaznivega dejanja trgovine z ljudmi, kjer prinaša tudi strožje kazni za javne uslužbence, ki so sodelovali pri tem.
Dominika Švarc Pipan čez sito parlamentarnega odbora
30. 05. 2022 11.09Kandidatka za ministrico za pravosodje Dominika Švarc Pipan je v predstavitvi pred pristojnim odborom DZ med drugim izpostavila vladavino prava kot ideal, h kateremu si moramo prizadevati vsi. Zavezanost temu načelu pa je po njenem mnenju nujna predpostavka za obnovo zaupanja v družbi. Naštela je tudi nekaj načrtovanih zakonodajnih sprememb. Zaslišanje je uspešno prestala – da je bila njena predstavitev ustrezna, je menilo devet članov odbora, proti jih je bilo pet.
Evropska glavna tožilka: gre za oviranje pregona goljufij
27. 01. 2022 18.31Generalni državni tožilec Drago Šketa je obiskal sedež evropskega javnega tožilstva (EPPO), kjer je z evropsko glavno tožilko Lauro Kövesi razpravljal tudi o načrtovanih spremembah kazenskega zakonika. V EPPO so izrazili zaskrbljenost zaradi predvidenih sprememb, ki da bi lahko vplivale tudi na učinkovitost delovanja evropskega tožilstva.
Poslanci rešujejo vladajočo elito pred kazenskimi postopki, na žrtve pa so pozabili?
24. 01. 2022 07.46Ogromno prahu je prejšnji teden dvignil predlog zakona o dopolnitvi Kazenskega zakonika, s katerim bi skrajšali roke za pregon kaznivih dejanj, s tem pa bi v vodo padlo več tisoč predkazenskih postopkov gospodarskega kriminala in korupcije, pa tudi drugih oblik kriminala z najhujšimi posledicami. "Predlagana sprememba zakona je škodljiva, nerazumna in neustavna. To bi pomenilo, da bi ostali neraziskani tudi številni primeri umorov, ropov, posilstev. Takšnih sprememb kazenske zakonodaje, ki nimajo nobene podlage v strokovnosti, se moramo bati. Ne moremo se znebiti občutka, da gre samo za reševanje aktualne oblasti iz kazenskih postopkov," pravi Mirjam Kline, vodja Oddelka za kazenske zadeve na Vrhovnem državnem tožilstvu. Na žrtve in oškodovance so politiki povsem pozabili.
Olaj ovadil tudi poslanca Nemca, ki pa ne ve, česa točno je sploh obdolžen
15. 12. 2021 13.46Generalni direktor Policije Anton Olaj je kazensko ovadil poslanca SD Matjaža Nemca. Očita mu kaznivo dejanje žaljive obdolžitve, češ da ga je s tviti in izjavami v medijih povezoval z neonacističnimi gibanji. Nemec je bil v zvezi s tem že zaslišan na ljubljanski policijski upravi, kljub temu pa še vedno ne ve, za katere izjave in tvite točno gre, so nam povedali v stranki SD. Olaj je prizadet tudi zaradi zapisa na družbenem omrežju v zvezi s policijskim posredovanjem na protestih 5. oktobra, pod katerega se je podpisal nekdanji poslanec Pavel Gantar. Tudi njega je doletela ovadba.
Grožnje predstavnikom države bodo odslej preganjali po uradni dolžnosti
15. 12. 2021 06.57Pristojni organi bodo osumljence kaznivega dejanja grožnje proti najvišjim predstavnikom države in njihovim bližnjim odslej preganjali po uradni dolžnosti in ne več na predlog oškodovanca. Z današnjim dnem je namreč začela veljati novela kazenskega zakonika, ki uvaja to novost.
Zaradi pomote Sama Bevka gre predlog novele o zdravniški službi v nujni postopek
08. 12. 2021 19.04Državni zbor bo novelo zakona o zdravniški službi obravnaval po nujnem postopku, saj so poslanci v uvodu izredne seje potrdili takšno odločitev kolegija predsednika DZ. A razlog za takšen izid glasovanja je bila napaka poslanca SD, ki je namesto glasu proti pritisnil na tipko za vzdržanje glasu. Rezultat glasovanja je bil tako 43 za in 42 proti.
Žgajnarjeva dvomi, da je mogoče novo sojenje v zadevi Balkanski bojevnik izpeljati v dveh letih
07. 12. 2021 16.32Državna tožilka Blanka Žgajnar pravi, da ne pozna razlogov, zaradi katerih je vrhovno sodišče razveljavijo sodbo v zadevi Balkanski bojevnik in obtožence izpustilo na prostost, saj odločitve še ni prejela. Dvomi pa, da lahko novo sojenje zaključijo v dveh letih, to je še pred zastaranjem.
Strokovnjak o spremembah v kazenskem zakoniku: Vračamo se 50 let nazaj
19. 11. 2021 11.21Državni zbor je s 47 glasovi za in 41 proti sprejel novelo kazenskega zakonika. Največ polemik je sprožila določba, po kateri bodo osumljence kaznivega dejanja "grožnje proti najvišjim predstavnikom države in njihovim bližnjim" preganjali po uradni dolžnosti, in ne več na predlog. S tem se po mnenju strokovnjaka Tomaža Časa vračamo v čase pred 50 leti, na tapeti pa bo predvsem Policija, ki bo morala v preverjanje, ali obstajajo ustrezni dokazi, da je res šlo za grožnjo, ki jo je treba kazensko preganjati, vložiti veliko truda. Profesor Miha Šepec pa ob tem opozarja, da je treba razlikovati med grožnjo in kritiko.
Grožnje najvišjim predstavnikom države bodo odslej preganjali po uradni dolžnosti
18. 11. 2021 19.43Državni zbor je s 47 glasovi za in 41 proti sprejel novelo kazenskega zakonika. Po novem bodo pristojni organi osumljence kaznivega dejanja grožnje proti najvišjim predstavnikom države in njihovim bližnjim preganjali po uradni dolžnosti, in ne več na predlog oškodovanca.
Pregon groženj gre pred poslance, odbor podprl globo za vpitje v javnosti
09. 09. 2021 20.12Vlada je potrdila predlog novele kazenskega zakonika in ga poslala v obravnavo DZ po rednem postopku. Iz gradiva, pripravljenega za sejo, je razvidno, da predlog predvideva, da se bodo osumljenci kaznivega dejanja grožnje proti najvišjim predstavnikom države in njihovim bližnjim preganjali po uradni dolžnosti in ne več na predlog. Parlamentarni odbor pa je podprl predlog, da bi z globo do 1000 evrov kaznovali tistega, ki se v javnosti prepira, vpije ali se nedostojno vede do posameznika ali skupine.
Veljati začenja novela kazenskega zakonika z redefinicijo posilstva
30. 06. 2021 08.24V veljavo stopa novela kazenskega zakonika, ki v slovenski pravni red vnaša nov koncept dojemanja spolnih kaznivih dejanj po modelu "samo ja pomeni ja". DZ je novelo brez glasu proti potrdil 4. junija. Njen sprejem je rezultat družbenega gibanja za redefinicijo spolnega nasilja, ki je v začetku leta vzniknilo ob močni pobudi nevladnikov.
Predlog za redefinicijo spolnega nasilja dobil soglasno podporo
05. 05. 2021 20.52Odbor za pravosodje je v drugi obravnavi soglasno podprl predlog novele kazenskega zakonika, ki prinaša spremenjeno definicijo spolnega nasilja. Predlogu so nasprotovali v sodniških, tožilskih in odvetniških vrstah, češ da s sedanjo ureditvijo ni nič narobe. A so poslanci sledili opozorilom organizacij, ki delajo z žrtvami.
Zaostritve pri pregonu zlorabe položaja in terorizma stopile v veljavo
02. 07. 2017 07.37Začenja veljati novela kazenskega zakonika, ki med drugim zaostruje opredelitev za storitev kaznivega dejanja zlorabe položaja, kot kaznivo dejanje določa potovanje v tujino z namenom terorizma. Zakonik kot stransko kazen uvaja možnost izgona tujca, ki stori kaznivo dejanje.
Zapleti pri registraciji mopedov: 'Jaz kot bodoči lastnik bi moral biti star 105 let, moji priči pa 120 let'
07. 04. 2017 11.56Kolesa z motorjem, ki ne presežejo hitrosti 25 km/h, bodo morala biti s 1. majem registrirana in opremljena z registrskimi tablicami. A pri tem že prihaja do zapletov, sploh pri lastnikih, ki nimajo papirjev o lastništvu. Enemu od njih so na primer rekli, da je pri 59 letih premlad, da bi lahko bil lastnik mopeda. Način dokazovanja lastništva je odvisen od konkretnega primera, odgovarjajo na ministrstvu.
Bodo višje kazni ustavile izkoriščanje in trpljenje delavcev? Novi kazenski zakonik bo strožji
08. 03. 2017 15.18Vlada je potrdila predlog novele kazenskega zakonika, ki zaostruje kazni na najbolj pomembnih področjih družbenega življenja. Te bodo strožje zlasti pri kršitvah temeljnih pravic delavcev in pravic iz socialnega zavarovanja, zlorabah zaupanja pri gospodarski dejavnosti, oškodovanjih upnikov, zlorabah občutljivih osebnih podatkov ter terorizmu.
Györkös Žnidarjeva: Slovenija je sposobna sama pisati svoje zakone, ne potrebujemo pomoči od zunaj
21. 01. 2017 13.11Notranja ministrica Vesna Györkös Žnidar zavrača poziv komisarja Sveta Evrope za človekove pravice državnemu zboru, naj zavrne novelo zakona o tujcih. Ocenjuje, da so takšni pritiski na poslance neprimerni in nedopustni. "Slovenija je sposobna sama pisati svoje zakone, ne potrebujemo pomoči od zunaj," meni.
Ukinjamo dosmrtni zapor, na katerega v Sloveniji še nikogar nismo obsodili
08. 09. 2016 12.58Ste vedeli, da je najvišja kazen, ki jo predvideva slovenski kazenski zakonik, dosmrtni zapor? Z novim predlogom kazenskega zakonika se ta ukinja, saj v Sloveniji kazni dosmrtnega zapora niso izrekli še nikomur. Najvišja kazen bo tako 30 let zapora.
Mučiteljem živali grozijo višje kazni, organizacija živalskih bojev kaznivo dejanje
11. 06. 2016 10.56Organizacija borb živali je po novem kaznivo dejanje. Po informacijah društva Ustavimo pasje borbe se v Sloveniji posamezniki že več kot 20 let ukvarjajo s selektivno vzrejo in prodajo psov, namenjenih pasjim bojem.
Predlog za zaostritev kazni za mučenje živali so precej omilili: brez odvzema živali in prepovedi lastništva
05. 05. 2016 15.08Koalicija, ki je predlog za zaostritev kazni za mučenje živali s podpisi najprej podprla, je zdaj z dopolnili vlade njegovo vsebino precej omilila. Predlog zdaj le zvišuje kazni za surovo ravnanje z živalmi in trajno pohabitev živali (do enega oziroma treh let zapora). Kot kaznivo dejanje pa se po novem določa le organizacija borb živali, ki je trenutno opredeljena kot prekršek.
Poslanci so za višje kazni za korupcijo in ostrejše pogoje pri odlogu kazni zapora
09. 07. 2015 20.45Poslanci so potrdili vrsto vladnih zakonskih predlogov. Med drugim so naklonjeni ostrejšim pogojem za odlog kazni zapora, večje kazni za korupcijska dejanja, prisilne poroke in zalezovanje. Sprejeli so tudi zakon o prikritih vojnih grobiščih in pokopu žrtev.