neoliberalizem
Je neoliberalni udar strl delavske pravice?
12. 04. 2025 11.03Prostotržni paket reform, ki ga pogosto derogatorno imenujemo neoliberalizem, ima različne družbene posledice. Zniževanje obdavčitve bogatašev in omejevanje socialne države je en vidik, ki povečuje neenakosti. Drugi sestavni del neoliberalnih politik je rahljanje omejitev pri mednarodnem trgovanju, kar povečuje umore. A učinki niso zgolj negativni. Tretji obraz neoliberalizma – deregulacija – jih presenetljivo pomaga zmanjševati. Celo zahtevne mere revščine, t. i. relativna revščina, se lahko zaradi nekaterih omenjenih politik zmanjšajo.
Kako nam indeks ekonomske svobode pomaga razumeti neoliberalizem
31. 08. 2024 07.00Indeks ekonomske svobode, ki ga objavlja kanadski inštitut Fraser, je za družbene analitike priročen merski inštrument. Meri pet vidikov: skromnost države, integriteto pravnega sistema in zasebne lastnine, vzdržnost denarne politike, svobodo mednarodne trgovine in skromnost regulacije. Pokriva veliko večino držav, dostopen je tudi za preteklost, vsi njegovi sestavni deli so transparentno prikazani in javno dostopni. Prav tako izhajajo iz priznanih mednarodnih inštitucij, na katere se raziskovalci stalno zanašamo.
Kako strašne so v resnici prostotržne reforme?
27. 07. 2024 15.17Včasih so kritiki neoliberalizma radi trdili, da so prostotržne reforme slabe zato, ker ne uspejo zadostiti niti svojim lastnim ciljem večanja gospodarske rasti in izboljševanja življenjskega standarda. Te kritike so sčasoma nekoliko potihnile, saj je bilo očitno, da prosti trgi nimajo velikih težav z rastjo in ustvarjanjem dohodka.
'Vsak milijon za oboroževanje je milijon, ki ga ne porabimo za zdravstvo, šolstvo'
23. 02. 2024 21.21V Ljubljani se mudi Jeremy Corbyn, britanski socialist, protivojni aktivist in nekdanji vodja britanske laburistične stranke. Prišel je na povabilo stranke Levica, ki gosti uradni začetek volilne kampanje Evropske levice za letošnje evropske volitve. Corbyn je med drugim poudaril, da je mirovniško usmerjena politika ključna v današnjem času številnih vojn in mednarodnih kriz.
Komu zvoni? Strah pred politično desnico in porazi levice
21. 10. 2023 09.03Zadnja leta naj bi se v Evropi znova spopadali z vzponom desnega populizma. Desni populizem je predstavljen kot tujek, kot nekaj nenaravnega in nesprejemljivega, nekaj, kar ruši obstoječo politično-ekonomsko ureditev. Zmaga Fica na Slovaškem, ponovna zmaga PiS-a na Poljskem (čeprav najverjetneje ne bodo mogli oblikovati vlade) v zadnjem mesecu govorita tej tezi v prid.
Naomi Klein v Doktrini šoka ne razvija resne analize neoliberalizma
23. 09. 2023 07.00Leta 1970 je socialist in marksist Salvador Allende demokratično in z velikim zanosom prišel na oblast čilske države. Tri leta kasneje ga je z oblasti prek nasilnega državnega udara (ki ga je ZDA podpirala) izrinil general Augusto Pinochet, s čimer se je za skoraj 20 let končala čilska demokracija. General je bil brutalen diktator, njegov režim izjemno okruten. Tisoči so bili usmrčeni, več deset tisoč zapornikov je bilo mučenih, več sto tisoč ljudi je bilo potisnjenih v izgon.
Neoliberalizem ni pošast, kot jo prikazujejo levičarji, a tudi ne panaceja, kot se motijo desničarji
22. 10. 2022 11.13V knjigi Kratka zgodovina neoliberalizma, ki je v manj kot dveh desetletjih nabrala več kot 40.000 citatov, kritični geograf David Harvey brezkompromisno sklepa, da je bil neoliberalizem katastrofa za človeštvo. Ugotavlja, da sistem "ni uspel stimulirati gospodarske rasti po svetu" in da je privedel do "katastrofičnih izgub", "stagnacije" in "ekonomskega kolapsa" v večjem delu sveta v razvoju. Naomi Klein ugotavlja podobno v svoji široko brani knjigi Doktrina šoka, pri čemer poudarja ne le rast, ampak predvsem revščino. Neoliberalne reforme, pravi, so ustvarile ogromen in "trajen" podrazred državljanov, ki zajema med 25 in 60 odstotkov prebivalstva. Oba, Klein in Harvey, nadalje vztrajata, da je neoliberalizem v svojem jedru antidemokratično gibanje in da je v nekaterih primerih že uničilo vrsto temeljnih državljanskih in političnih svoboščin, v mnogo primerih jih je vsaj deloma spodrezalo, v spet tretjih pa jih še bo čez čas.
Sodobna družba: otroci v pravljici najbolj občudujejo prevaranta
24. 09. 2022 07.00Vpliv kapitalizma in neoliberalizma se že kaže v spremembi družbenih vrednot. Strokovnjaki z različnih področij so tako na sredini okrogli mizi med drugim spregovorili o zaskrbljujoči analizi, ki je pokazala, da današnji otroci v pravljici Cesarjeva nova oblačila bolj občudujejo prevaranta kot iskrenega otroka. Drugačen je tudi odnos do narave, ki jo vse pogosteje izrabljamo zgolj za kuliso, ki bo olepšala naše fotografije. Potrebne bodo spremembe, govorci pa so podali kar nekaj predlogov, kako bi do njih lahko prišli. "Pomembno je, da ustvarjamo okoliščine, s pomočjo katerih bomo lažje kultivirali bolj prijazna in manj trpeča stanja," predlaga ena od gostij.
Liberalizem in njegov avtoritarizem
23. 01. 2022 09.36Zahodna oziroma evropska intelektualna tradicija na splošno govori zgodbo liberalizma. Govori zgodbo posameznika, katerega svobodo (ki naj bi bila njegov končni cilj) so omejevali razni zunanji dejavniki, kot so politična moč, oblike tradicije in v nekaterih primerih narava. Govori zgodbo posameznika, ki je inherentno enak drugim. Posameznika, ki je kategorično ločen od svoje širše skupine in ima vnaprej dane »človekove pravice«, a tudi posameznika, ki se po svobodni volji povezuje v kolektive, večje od njega.
'Socialno tržno gospodarstvo' - nesporazum ali izpraznjenost slovenske politike?
20. 11. 2021 07.00Datum državnozborskih volitev je znan, volilne kampanje so, sicer neuradno, že v polnem teku. Z vsakim novim škandalom vlade se kaže tudi nemoč opozicije, da predstavi konkretno alternativno politično-ekonomsko zgodbo. Namesto nekega novega koncepta, KUL poudarja pot nazaj, del liberalne politike pa išče novega obraza, za kar se zdi, da so ga v viharju zamenjav in nepotrditve dosedanjega vodstva različnih energetskih družb tudi našli. Neobstoj koncepta, s katerim bi lahko liberalne stranke združene v KUL lahko predstavile alternativo obstoječemu konservativnemu neoliberalizmu, ne preseneča, saj so v zadnjih dveh desetletjih vse vlade sprejemale dokaj podobne socialne in ekonomske politike.
Slovenska politika – iskanje liberalne poti nazaj v prihodnost?
30. 10. 2021 07.00Pred časom so stranke, ki tvorijo koalicijo KUL (SD, SAB, LMŠ in Levica), podpisale povolilni sporazum, v katerem so se zavezale, da bodo po volitvah oblikovale vladno koalicijo, v kateri ne bodo sodelovale s strankami, ki so trenutno v koaliciji z Janševo SDS. Gre za utrjevanje lastnih stališč in profiliranje tega zavezništva kot trdne antijanševske koalicije. Toda natančnejša analiza zgodovine teh strank in enoletnega delovanja opozicije KUL ter sama vsebina tega povolilnega sporazuma razkrivajo protislovja, ki bodo vtkana v samo spočetje morebitne nove povolilne vladne koalicije KUL.
Poraz parlamentarne levice na Zahodu?
16. 10. 2021 07.00Zmaga SPD na zveznih parlamentarnih volitvah v Nemčiji in verjetna koalicija SPD-Zeleni-liberalci je zopet obudila upanje v vrnitev socialdemokracije kot močne in predvsem zmagovite politične sile v Evropi. V tem kontekstu je treba nekoliko bolj jasno analizirati dejansko vsebinsko politiko današnje levice.
Demokracija med pravom in politiko
28. 08. 2021 07.00Danes je postal prevladujoč pogled, da smo priča veliki korupciji političnega in ekonomskega sistema, ker je premalo prava oziroma ker nimamo delujoče pravne države. Če naj bi obstajalo ustrezno uveljavljanje pravnih norm, potem bi bila vsa ključna vprašanja v družbi ustrezno urejena in ne bi bilo nikakršnih ekscesov.
Novi obrazi ali kolaps liberalne politike?
20. 03. 2021 07.00Neuspeh opozicijskega projekta KUL, vnovični vznik in odhod iz politike Karla Erjavca, nestrankarska disciplina, notranja trenja v SMC-ju ter vsesplošna kriza zaradi covida-19 so znova obudili že dobro desetletje trajajočo politično igro pred vsakimi parlamentarnimi volitvami – iskanje "novega obraza", ki bo "združil" levo-liberalno sredino z namenom, da se prepreči zmago Janeza Janše na naslednjih volitvah.
Veliki bleščeči kazino ne sliši stokanja glavne ulice
06. 06. 2020 06.08V državi z eno največjih neenakosti med razvitimi državami je vedno nekaj napetosti med Wall Streetom, finančnimi trgi, in med Main Streetom, ljudmi, ujetimi v splošno stanje gospodarstva. Zadnje tedne je državo ohromela pandemija, mesta protesti, borza pa je vseeno nezadržno rasla.
Vojaški psiholog o življenju v karanteni: Večina od nas je zaprta v zlate kletke
12. 04. 2020 07.00Vojaški psiholog mag. Gregor Jazbec je učitelj v vojaškem šolstvu, ukvarja se s preučevanjem delovanja ljudi v ekstremnih pogojih, sploh vojnah. Izkušnje, ki mu jih prenašajo veterani in žrtve vojn, prenaša na nove generacije vojakov, pa tudi civilistov. Z njim smo se pogovarjali o življenju v karanteni, vzporednicah z vojnimi razmerami in brazgotinah, ki jih bomo iz te "vojne" odnesli.
Ko se svet ustavi
21. 03. 2020 07.52Pandemija novega koronavirusa je zaustavila življenje v Sloveniji in Evropi, pa tudi drugod. Zaradi prekinjene ekonomske aktivnosti nam grozi (globalna) recesija, a poleg grožnje ta kriza predstavlja tudi priložnost, tako za posameznike kot za ekonomijo in državo. Nam bo uspelo to krizo končati kot zmagovalci?
Neoliberalizem naš vsakdanji
29. 02. 2020 07.00V današnjem političnem in družbenem življenju je široko razširjena ideologija, ki govori, da ljudje nimamo nič skupnega, da ima vsak svojo resnico in da skupnih institucij ne potrebujemo. Od kod izvira ta ideja, je težko odkriti. Želja po neskončni svobodi posameznika je močna.
Slovenec za kulturo potroši povprečno 216 evrov na leto
08. 02. 2020 07.00Prešernov dan se kot praznik slovenske kulture praznuje od leta 1945, državni praznik je od leta 1946, dela prost dan pa 29 let. Ob kulturnem prazniku smo se vprašali, v kolikšni meri nas kultura pritegne, kakšen odnos gojimo do nje, glede na to, da se radi hvalimo, da smo kulturni narod. Kaj govorijo številke in kaj kulturniki?
O Banki Slovenije
16. 11. 2019 07.00John Maynard Keynes je ob priložnosti pokazal upanje, da bo kmalu prišel dan, ko bodo ekonomski problemi postavljeni na pravo mesto in se bodo ljudje začeli ukvarjati z resničnimi problemi – življenjem in medsebojnimi odnosi. Na žalost se je Keynesova vizija pokazala kot težko uresničljiv cilj. Ekonomska vprašanja (p)ostajajo vedno bolj odrezana od življenja ljudi, ki se pa prav tako velikokrat ne ukvarjajo z življenjem.
V SD premierja Šarca pozivajo k čim prejšnjem sklicu vrha koalicije
09. 11. 2019 12.33SD je kongres v Velenju izkoristila tudi za opozorilo glede načetega zaupanja v koaliciji. Premierja Marjana Šarca tudi v luči prekinitve sporazuma manjšinske vlade z Levico pozivajo, naj čim prej skliče koalicijski vrh, na katerem se bodo pogovorili o odnosih v koaliciji, izpolnjevanju zavez ter nadaljnjih projektih. Ob robu kongresa pa se je pojavilo tudi vprašanje, ali lahko ambiciozne načrte, ki si jih je stranka SD zastavila, uresniči na čelu z Židanom. Vodstvo stranke je glede neuradnih kritik na njegov račun previdno.
O neoliberalizmu
28. 09. 2019 07.01Pomislite, da je leto 1970 in da vam nekdo reče, da boste leta 2020 za nakup stanovanja v prestolnici potrebovali za 30 let kredita, pri čemer bo mesečni obrok znašal polovico vaše plače. Da morate delati do 65. leta, višina pokojnine (če jo doživite) pa bo tretjina plače. Večina tovarn je zaprta (Litostroj, Mura, Peko …), samozadostnost pa dosega borih 30 odstotkov, kar pomeni, da česen, ki ga jeste, uvozimo iz Pakistana in Indije. Verjetno bi pomislili, da je padla atomska bomba.
'Prihajajo vojskovodje, voditelji, ki vodijo z dejanji, in ne ljudje, ki nosijo vrednote'
25. 09. 2019 07.00Na začetku 21. stoletja je vloga nekoč prevladujoče politične ideologije zahodne Evrope v zatonu. Socialdemokratske stranke so v zadnjih letih utrpele boleče poraze oz. izkusile močan padec podpore pri volivcih. O tem, kje se skrivajo razlogi za zaton ene najstarejših političnih sil v evropski tradicionalni tradiciji, in kako se lahko socialdemokrati zoperstavijo pojavu novih populističnih strank, ki v ospredje postavljajo ideje nacionalizma, smo se pogovarjali s političnim filozofom dr. Igorjem Pribacem. “Gre za neke vrste umiranje na obroke, prebojne moči ne vidim,” je jasen sogovornik.
Slovenija je mrtva, naj živi neoliberalizem!
17. 08. 2019 07.00Z razpadom nekdanje federalne države je nacionalistična ideologija pokazala svojo moč preko homogenizacije naroda. Visoka stopnja nacionalne homogenosti je v Sloveniji (in večini drugih jugoslovanskih republik) razvila tako horizontalno kot vertikalno solidarnost. Ampak stanje vsesplošne evforije in zadovoljstva se je hitro končalo.
Kmet Budi bi moral za plačo ameriškega direktorja delati več kot 5000 let
01. 02. 2019 08.47Vedno glasnejši postajajo pozivi civilne družbe, da moramo spremeniti pravila trenutne globalizacijske tekme, ki spodbuja neenakost in ustvarja grozljive posledice. Si predstavljate, da si trenutno zgolj 26 milijarderjev lasti toliko kot revnejša polovica svetovnega prebivalstva? Bo torej kadarkoli prišel trenutek, ko bo manjši kmetovalec iz Kenije vreden toliko kot korporativni direktor z Manhattna?
Tomićeva ena od dveh vodilnih kandidatov Evropske levice
28. 01. 2019 10.26Tomićeva je postala ena od dveh vodilnih kandidatov Evropske levice na majskih volitvah v Evropski parlament. Poleg nje bo kandidiral še Nico Cue, nekdanji generalni sekretar belgijskega sindikata kovinske industrije. Medtem so v NSi sprejeli odločitev, da nosilec liste ne bo Lojze Peterle.
Damjana Bakarič: Nekateri bi ubijali, da bi imeli tvoje najslabše dneve, slišiš?
13. 12. 2017 08.03Damjana Bakarič je bila dolga leta novinarka, tudi pri naši oddaji Preverjeno, ki se ni ustrašila nobene teme in nobenega človeka. Potem so se ji zgodili panični napadi, ki so jo sprva zlomili, nato pa se je soočila s svojo tesnobo in se naposled lotila zdravljenja. Napisala je knjigo Na tesnobi, v pogovoru pa nam je zaupala svoje izkušnje ter poglede na medčloveške odnose, knjige, srečo in še kaj.
FOTO: 'Zgodovina primorskega prostora ni samo stvar Primorcev, zaznamuje vse Slovence'
17. 09. 2016 12.01V Postojni je potekala osrednja slovesnost ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini. Prisotne je nagovoril Matjaž Kmecl, prireditve pa se je udeležil tudi predsednik republike Borut Pahor. Zgodovinar Borut Klabjan pa je v svojem nagovoru poudaril pomen upora Primorcev.
Demokracija je zgolj iluzija
26. 09. 2015 11.15SNG Drama Ljubljana je novo sezono Male drame začela s prvo slovensko uprizoritvijo politične satire Demokracija! Nobelovega nagrajenca Josifa Brodskega. Mnogi so v njej našli veliko vzporednic z razpadom naše nekdanje skupne države in njenim prehodom iz socializma v kapitalizem.
Varufakisu in Sirizi se je 160 dni ministrovanja splačalo: 31.000 evrov - plus kup dodatkov
07. 07. 2015 07.55Grški finančni minister Janis Varufakis, ki se je od položaja poslovil, ker je grški premier Cipras ugotovil, da bo do novega dogovora s posojilodajalci lažje prišel, če Varufakis v evropske partnerje ne bo usmerjal strupenih besednih puščic, je v času svojega ministrovanja precej dobro služil.