navzočnost poslancev

Več kot milijon za poslanski mandat v Evropskem parlamentu?

16. 05. 2024 06.00

705 poslancev Evropskega parlamenta, med njimi osem slovenskih, bo kmalu prejelo še zadnjo plačo v tem sklicu. Od leta 2009 vsi evropski poslanci, ne glede na standard države, kjer so bili izvoljeni, prejemajo enako plačo, ki trenutno znaša 10.075 evrov bruto. Po plačilu davkov EU in prispevkov za zavarovanje to pomeni 7853 evrov neto. Sledi še domači odbitek, vsakemu od osmih Finančna uprava odmeri še dohodnino. Poleg plače pa evropski poslanci, tako kot nacionalni, prejemajo še številna nadomestila, od povračila stroškov prevoza in denimo dnevnic – do mesečnega pavšala, ki znaša 4950 evrov.

Klakočar Zupančičeva: (ne)preverjanje prisotnosti v DZ je neetično

21. 07. 2022 15.58

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je na komisijo za poslovnik naslovila več vprašanj za tolmačenje poslovnika glede prisotnosti poslancev na sejah in glasovanjih. Zapisala je, da je trenutna praksa glede preverjanja prisotnosti pravno napačna in neetična. Prisotnosti poslancev na sejah se namreč praviloma ni posebej preverjalo, za sankcioniranje neopravičenih odsotnosti na sejah z glasovanjem pa imajo poslanci tri varovala.

Klakočar Zupančičeva za tolmačenje poslovnika o navzočnosti poslancev

07. 07. 2022 21.34

Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič bo na komisijo za poslovnik naslovila prošnjo za tolmačenja poslovnika v členih, ki se nanašajo na navzočnost poslancev pri glasovanju in njihovo prisotnost na sejah. Med njo in poslanci se je namreč na seji pretekli teden zaiskrilo, ko je povedala, kdo izmed odsotnih poslancev se ni opravičil.

Talibani patruljirajo po Kabulu, Evropa evakuira svoje državljane in sodelavce

17. 08. 2021 08.48

Letališče v Kabulu spet deluje, letala vzletajo in pristajajo. Ves svet skuša čim hitreje varno evakuirati svoje državljane, diplomate, pa tudi vojaške sodelavce in njihove najbližje. Talibani so medtem zavzeli vse kontrolne točke v prestolnici, do zob oboroženi patruljirajo po mestu. Na drugem koncu sveta pa je najmočnejša velesila sporočila, da bo talibansko vlado priznala, glede na njihova dejanja – v kolikor bodo denimo spoštovali pravice žensk in se izogibali ekstremizmu. Ameriški predsednik Biden še vedno vztraja, da so ZDA v Afganistanu dosegle svoje cilje. Pa je bilo vredno?

Zgodovinska seja DZ: del poslancev bo sodeloval na daljavo

30. 10. 2020 12.12

Kolegij predsednika Državnega zbora je na predlog predsednika DZ Igorja Zorčič sprejel sklep o sklicu in izvedbi 47. letne seje DZ na daljavo. Kot je ob tem poudaril Zorčič, bo izredna seja, ki bo potekala 2. novembra 2020, zgodovinska, saj bo prvič izvedena na način, da bo del poslancev na njej sodeloval zunaj sedeža Državnega zbora, na daljavo, s pomočjo informacijsko-komunikacijske tehnologije.

Prihodnji teden precej možnosti, da se odpre kakšna kinodvorana ali gledališče

14. 05. 2020 06.20

Vlada nadaljuje z bolj obsežnim rahljanjem ukrepov: s ponedeljkom se odpirajo vse trgovine, v lokalih in restavracijah bo dovoljena strežba tudi v notranjih prostorih, prav tako bodo goste lahko začele sprejemati nastanitve, kjer imajo manj kot 30 sob, kampi in glampingi, hostli ter planinske koče. Spet bodo možni treningi za ekipne športe. Bazeni, fitnes in velnes centri ter nočni klubi pa še ostajajo zaprti. Vladni govorec Jelko Kacin je napovedal, da se pripravlja sprostitev prepovedi zbiranja ljudi na javnih mestih. A v Koordinaciji zdravniških organizacij svarijo, da epidemije še ni konec.

Nova afera ministrice: ne le za dodatke, Makovec Brenčičeva tudi za sejnine neupravičeno prejela skoraj 19.000 evrov

21. 01. 2016 15.32

Ministrica za izobraževnje Maja Makovec Brenčič bo morala po aferi z dodatki za stalno pripravljenost odgovarjati tudi na očitke, da je v eni od državnih agencij neupravičeno prejela za okoli 19.000 evrov sejnin. Mramor je medtem fakulteti vrnil denar, nakazal je točno 23.312,92 evra.

FOTO: Brez glasu proti za spremembo referendumske ureditve

10. 01. 2013 10.27

Ustavna komisija je brez glasu proti podprla delovni predlog stališč o osnutku ustavnega zakona, s katerim bi spremenili referendumsko ureditev, poslanci PS pa so se glasovanja vzdržali. Sejo je spremljal protest skupine aktivnih državljanov. "Dovolite, da odločajo ljudje," so pozivali.

Med žrtvami tudi 11-letna deklica

23. 03. 2011 09.52

Po poročanju prič so sirske varnostne sile streljale na nekaj sto protestnikov v bližini mesta Dara. Umrlo naj bi najmanj devet ljudi, med njimi tudi 11-letna deklica. V napadu vojske na mošejo pa je umrlo šest oseb.

Finančna kazen za poslance, ki bodo 'špricali' zasedanje

06. 09. 2010 11.48

Ker se evropski poslanci pogosto izognejo sedenju na plenarnih zasedanjih, bodo tokrat za 'špricanje' kaznovani. Če ne bodo poslušali Barrosovega nagovora, jim tako grozi 150 evrov kazni.

Vlada podprla ministrico Kresalovo

18. 03. 2010 17.26

Ministrica Katarina Kresal se je odzvala na interpelacijo in znova poudarila, da so očitki o zlorabi policije, ki se nanašajo na afero Baričevič, neutemeljeni. Vlada je podprla odgovor ministrice.

Župani bodo lahko še naprej poslanci

19. 11. 2009 21.13

Državni zbor ni sprejel sprememb zakona o poslancih, s katerim bi uzakonil nezdružljivost poslanske in županske funkcije. Predlog je podprlo le 34 poslancev, 46 pa jih je glasovalo proti.

Izteka se rok za vložitev kandidatur

26. 08. 2008 18.20

Politične stranke in skupine volivcev, ki predlagajo svoje kandidate za poslanske sedeže, morajo kandidature vložiti najpozneje do srede do polnoči.

Gül zaprisegel kot predsednik

28. 08. 2007 16.36

Abdullah Gül, ki je bil v turškem parlamentu izvoljen za predsednika države, namerava biti aktiven voditelj.

Turki še vedno brez predsednika

24. 08. 2007 16.42

Tudi v drugem krogu predsedniških volitev Abdullah Guel ni dobil zadostne podpore v turškem parlamentu.

Predčasne volitve?

01. 05. 2007 18.46

Turško ustavno sodišče je razveljavilo predsedniške volitve, saj število poslancev ni bilo zadostno.

Mercator: Prodaja ob pravem času

11. 05. 2006 12.35

Cena, po kateri je država prodala tretjinski delež v Mercatorju, je bila zanimiva in korektna, pravi Pogačnik.

Negotova usoda Šaronove koalicije

01. 12. 2004 00.00

Poslanci kneseta so zavrnili vladin predlog proračuna za prihodnje leto in s tem sprožili krizo, ki bi lahko privedla do padca Šaronove vlade.

Irak vabi inšpektorje na pogovore

30. 01. 2003 00.00

Irak je vodje mednarodnih inšpektorjev ZN povabil na pogovore pred naslednjim poročanjem Varnostnemu svetu ZN, ki je predvideno za sredino februarja. Premieri osmih evropskih držav pa so pozvali Evropo k enotni podpori ZDA pri prizadevanjih za razorožitev Iraka.

V drugi krog Koštunica in Labus

30. 09. 2002 00.00

Na predsedniških volitvah v Srbiji sta se v drugi krog uvrstila jugoslovanski predsednik Vojislav Koštunica in podpredsednik zvezne vlade Miroljub Labus. Presenetljivo veliko glasov je dobil vodja radikalcev Vojislav Šešelj.

Sobranje potrdilo spremembe

24. 09. 2001 00.00

Makedonski parlament je v prvem glasovanju potrdil vseh petnajst osnutkov sprememb ustave, ki bodo albanski manjšini v državi podelile več pravic.

Referendum v Makedoniji vprašljiv

19. 09. 2001 00.00

Nato bo ne glede na politična nesoglasja v makedonskem političnem prostoru nadaljeval z zbiranjem orožja v okviru operacije Nujna žetev. Nova Stranka pa je vložila predlog za referendum o ustavnih spremembah, ki bi Albancem prinesle več pravic.

ZDA za navzočnost v Makedoniji

11. 09. 2001 00.00

ZDA menijo, da bi morala EU tudi po zaključku Nujne žetve nadaljevati z navzočnostjo v Makedoniji. S Kosova pa prihajajo vesti o smrti dveh policistov mednarodnih sli UNMIK in enega civilista.

Nihče si ne želi protektorata

06. 09. 2001 00.00

Makedonski parlament je sinoči ponovno prekinil maratonsko razpravo o začetku spremembe ustave. Predsednik parlamenta Andov naj bi danes sklical sestanek predsednikov parlamentarnih strank, da bi jim predlagal kako čimprej končati razpravo.

Izidi volitev v Furlaniji

14. 05. 2001 00.00

Tudi v italijanski deželi Furlaniji-Julijski krajini desnosredinsko zavezništvo Dom svoboščin beleži zmago, saj je bilo iz njegovih vrst izvoljenih pet senatorjev in osem poslancev. Iz vrst levosredinskega zavezništva Oljka sta bila na Tržaškem in Goriškem izvoljena dva poslanca, pa tudi oba senatorja, in sicer z ostanki glasov.

Krivic predlaga štetje vzdržanih

15. 01. 2001 00.00

Nekdanji ustavni sodnik Matevž Krivic je predsedniku državnega zbora Borutu Pahorju, komisiji DZ za poslovnik in vsem poslanskim skupinam danes poslal predlog za spremembo sedanjega načina ugotavljanja navzočnosti poslancev. Krivic predlaga "uvedbo evropske prakse štetja vzdržanih glasov, ki se sedaj lahko ugotavljajo le posredno in zelo nezanesljivo". Poslanci naj izkoristijo spreminjanje poslovnika in srečno okoliščino, da je prenovljena parlamentarna dvorana opremljena s posebno tipko za "vzdržanje", je v svojem predlogu med drugim zapisal Krivic. S tem so po njegovih besedah izpolnjeni tudi tehnični pogoji za to, da lahko DZ končno opusti nesmiselno in z logiko parlamentarnih glasovanj skregano določbo svojega poslovnika o obveznem ugotavljanju navzočnosti pred vsakim glasovanjem.

Zaupnica libanonski vladi

07. 11. 2000 00.00

Libanonski parlament je po petdnevni burni razpravi, katere osrednja tema je bila sporna navzočnost sirskih enot v Libanonu, včeraj le izglasoval zaupnico vladi premiera Rafika Haririja. Za zaupnico je glasovalo 95 poslancev, sedem pa proti. Nova vlada, v kateri je enako število kristjanov in muslimanov, ima 30 članov. Izglasovana zaupnica je bila pričakovana, saj je večina poslancev podprla imenovanje Haririja za premiera. Haririja podpira tudi sirski predsednik Bašar Asad, s katerim se je srečal prejšnji teden. Krščanski poslanci, pa tudi vodja druzov Valid Džumblat, so izrazili nasprotovanje sirski navzočnosti v Libanonu. Hariri je na kritike odgovoril z obljubo, da bo nova vlada to vprašanje načela, ko sirska navzočnost ne bo več potrebna. Libanonska vlada, ki jo podpira Sirija, namreč trdi, da sirska navzočnost pomaga pri vzdrževanju stabilnosti v državi. V Libanonu je trenutno nameščenih 30.000 sirskih vojakov. Sirija jih je namestila leta 1976 na začetku državljanske vojne, da bi služili kot mirovne enote. Državljanska vojna je nato trajala 14 let, vanjo pa je bila vpletena tudi sirska vojska. Potem ko so se izraelske enote maja umaknile z juga Libanona, so postale vse glasnejše zahteve tudi po sirskem umiku iz Libanona. Predvsem desničarski libanonski kristjani namreč trdijo, da se Damask vmešava v libanonske zadeve.