namnožitev
Žužkoreja: Na prvi slovenski farmi mokarjev
13. 02. 2025 07.55Ko vstopimo na farmo mokarjev Mokar, 'črvički' ravnokar počivajo po kosilu. Na meniju so bili hranljivi otrobi. V prostoru je pritemnjena svetloba, saj jim, kot pove njihov vzreditelj Tilen Zajec, ta najbolj ustreza. Mokarjev ne redijo za človeško prehrano, ampak iz njihovih izločkov proizvajajo ekološko gnojilo. Žuželke, razporejene na modrih pladnjih, redno pregleduje in odstranjuje iztrebke. Ti so sicer skorajda povsem sestavljeni iz suhe snovi, zato ne oddajajo neprijetnega vonja. Drobne in pri nas neobičajne rejne živalce zagomazijo šele, ko v njihov dom pade njihov najljubši posladek – na kolutke narezano korenje. Takrat pladenj oživi in zašelesti.
Napad invazivnih stenic hrastovo listje že poleti obarval rjavo
25. 09. 2024 08.15Po Sloveniji se je letos močno namnožila tujerodna hrastova čipkarka, ki napada predvsem hrast. Listje teh dreves je že nekaj časa marsikje povsem rjavo. Po oceni stroke za zdaj še ni večje škode, bo pa ta nastala, če se bo invazivna žuželka množila več zaporednih let. Učinkovitih selektivnih ukrepov za zatiranje ni.
Namnožitev podgan v prestolnici, opravili bodo deratizacijo
04. 06. 2024 13.05Nacionalni laboratorij za zdravje, okolje in hrano bo zaradi namnožitve glodavcev v ljubljanskem Miklošičevem parku izvedel deratizacijo. Na občini so poskrbeli za ograditev parka, za v prihodnje pa napovedujejo dodatna opozorila o pomenu spoštovanja prepovedi hranjenja prostoživečih živali in odlaganja odpadne hrane v odtoke.
Klopov letos za polovico več, nadpovprečno so se namnožili v prestolnici
25. 04. 2024 10.36Število klopov, ki lahko prenašajo smrtonosne bolezni, je letos neobičajno veliko in visoko nad povprečjem, so še neuradne ugotovitve monitoringa klopov v Sloveniji. Še posebej so se namnožili na območju ljubljanskega Tivolija in Rožnika. Visoko je tudi število okuženih klopov.
Neurje minuli teden sklestilo več kot 300.000 kubičnih metrov drevja
19. 07. 2023 16.38Vročinska neurja z vetrom še vedno pustošijo po državi. Kot poroča Zavod za gozdove Slovenije, je bilo v minulem tednu podrtega in poškodovanega več kot 300.000 kubičnih metrov drevja, visok odstotek škode pa je utrpel jugovzhodni del Slovenije. Poškodovani so tako listavci kot iglavci, največ poškodb pa je na smrekah, zato zavod priporoča čim prejšnjo sanacijo.
Čeprav so videti ljubke, so lahko izredno nevarne
11. 03. 2023 18.07Te dni je marsikdo na svojem sprehodu po Istri opazil kolone kosmatih gosenic, ki so sicer na videz videti prav prikupne, a je zelo pomembno, da se jih ne dotikate. Gre namreč za pinijev in hrastov sprevodni prelec, to sta vrsti metulja, katerih razvojne oblike veljajo za ene glavnih škodljivcev borov in pogoste škodljivce hrastov. Gosenice se premikajo v značilnih 'vlakih', od tod tudi ime sprevodni prelec, predstavljajo pa veliko nevarnost za ljudi in živali.
Ujme in lubadar podrli za 8000 olimpijskih bazenov lesa
07. 02. 2022 06.00V zadnjih osmih letih so morali v slovenskih gozdovih posekati za 8000 olimpijskih bazenov, polnih lesa, poškodovanega v žledu, vetrolomih in snegolomih, nato ga je načel še smrekov lubadar. Usoda naših gozdov je negotova zlasti zaradi podnebnih sprememb. V prihodnjih desetletjih se bo smreka umikala na višja območja, v težavah je tudi bukev. Naši gozdovi bi lahko bili čez 50 let bolj podobni mediteranskim.
Invazija nevarnih glodavcev
25. 05. 2021 20.54"Kamor koli stopiš, se usedeš, kar koli primeš, povsod same miši," o pravih mišjih invazijah zadnji mesec poročajo kmetje in gozdni delavci, med katerimi se povečuje tudi število obolelih z mišjo mrzlico. Vzrok za takšno namnožitev: bogat jesenski obrod žira in želoda, mila zima in razmeroma topel začetek pomladi. Ekipa Preverjenega se je odpravila v osrčje Trnovskega gozda, kjer je res vse gomazelo od sicer na prvi pogled ljubkih, a človeku zelo nevarnih glodavcev, saj so gostitelji človeku patogenega hanta virusa.
Za odstranitev tempirane bombe le mesec dni časa, potem je že prepozno
06. 10. 2020 06.00Pogled na gorenjske gozdove, ki jih še vedno ogroža lubadar, je marsikje precej klavrn. Da se bo situacija drastično izboljšala, gorenjski gozdarji ne pričakujejo – vetrolomov, ki močno vplivajo na namnožitev lubadarja, namreč ni manj, ampak več. Veliko odgovornosti zato pade na lastnike, a tukaj se še dodatno zaplete. Odkupna cena, še posebej zaradi podlubnikov prizadetega lesa, je nizka, primanjkuje ekip za sanacijo, k situaciji svoje doda še lastniška struktura – veliko je starejših lastnikov, lastnikov, ki imajo le majhne koščke gozda in niso vajeni gospodarjenja z njim, obstajajo tudi lastniki, ki jim je za situacijo malo mar, posledice pa seveda čutijo vsi okoli njihovega gozda. Pristojni zato izdajajo tudi sklepe o izvršbi.
Pogin leščurjev: povzročili so ga zajedavci
03. 09. 2020 12.45Preliminarne analize tkiv poginulih leščurjev v slovenskem morju so potrdile prisotnost zajedavcev iz rodu haplosporidium v precej velikih količinah v celicah prebavil, je povedal raziskovalec Morske biološke postaje Piran Borut Mavrič. Prav namnožitev omenjenega zajedavca je verjetno povzročila pogin leščurjev.
Minister Zajc kmetom odgovarja: Ne bom odstopil
10. 08. 2019 07.36Nekaj sto kmetov je na protestnem shodu v Velikih Laščah vlado in druge pristojne opozorilo, da jih je zaradi vse pogostejših napadov zveri na rejne živali "že zdavnaj minilo potrpljenje". Do uresničitve njihovih zahtev, med njimi je tudi takojšen odstop okoljskega ministra Zajca, so napovedali stopnjevanje pritiska z novimi protesti. Minister odgovarja, da je poziv k odstopu neutemeljen in ga v celoti zavrača.
Letošnja namnožitev podlubnikov prerašča v naravno nesrečo
30. 07. 2019 10.37Sloveniji zaradi podlubnikov grozi naravna nesreča, sporočajo z Zavoda za gozdove Slovenije. Doslej so namreč zaradi podlubnikov za posek predvideli že več kot 300.000 kubičnih metrov drevja, kar je več kot lani. Čeprav primerjave z rekordnimi napadi še niso možne, pa do meje, ko govorimo o naravni nesreči, ne manjka veliko.
Boj s podlubniki dobljen, a če ne bo sanacija pravočasna, se lahko spet razširijo
13. 08. 2018 15.11Sanacija gozdov po vetrolomu, v katerem je močan veter poškodoval 2,2 milijona kubičnih metrov drevja, se postopoma zaključuje. Po podatkih Slovenskih državnih gozdov so skoraj ves les prodali v Sloveniji. Sanacija mora biti sicer končana čim prej - predvsem zaradi verjetnosti ponovne namnožitve smrekovih podlubnikov.
'Če bo lubadar prišel do Pokljuke, Jelovice in Karavank, bo to popoln masaker'
08. 08. 2016 11.09Stanje na območju gozdnogospodarskega območja Bled je alarmantno, saj je polovico gozdov prizadel lubadar, opozarja vodja območja Avsenek. Po njegovem je obvladovanje lubadarja ušlo izpod nadzora, lubadar pa ogroža tudi Jelovico in Pokljuko. Na kmetijskem ministrstvu menijo, da lubadarja še zelo dobro obvladujemo.
Prhljaju so sedaj dnevi šteti
09. 07. 2014 06.32Neprijeten bel posip po ramenih. Srbečica. Nadloga, s katero se srečuje do 20 odstotkov vseh odraslih: prhljaj! Prhljaj je ena najbolj pogostih kožnih težav, ki, poleg srbečice, za prizadete predstavlja predvsem velik estetski problem.
Suša ogroža gozdove, hrane za živali ni
28. 08. 2012 14.46Suša, ki v večjem delu Slovenije traja že od lanskega oktobra, je prizadela tudi gozdove. Po obsegu je podobna suši iz leta 2003, največ škode pa je na smrekovih gozdovih, ki so bolj ranljivi za napad podlubnikov. Zaradi pomanjkanja hrane so ogrožene tudi gozdne živali.
Pomlajevanje z lastno plazmo – PRP (platelet rich plasma)
18. 10. 2010 09.25Celična terapija je nova metoda uporabe lastne plazme za revitalizacijo kože.
Prvi primer v Evropi: kopalka umrla zaradi ožiga meduze
27. 08. 2010 08.09Za posledicami ožiga meduze, imenovane 'portugalska ladjica', je na Sardiniji umrla neka 69-letna Italijanka. Gre za prvo smrt v Evropi zaradi ožiga meduze.
Beli "prah" tudi med slavnimi
20. 12. 2008 06.46So med nami - vedno s kakšnim pokrivalom, kapo, ruto, šalom … Skrivajo svojo glavo zaradi svoje težave. Eni bolj, drugi manj, vse pa pesti – prhljaj!