mesno-kostna moka
Kljub kakovostnim briketom je miš še vedno boljša izbira za mačko
23. 09. 2015 11.26Mačja 'suha' hrana je kakovostna, ponudba pa pestra in raznolika, kljub vsemu pa bodite pozorni pri odstotku ogljikovih hidratov. Prav tako mačk ne hranite le z briketi. Kljub dobri kakovosti hrane, pa na ZPS pravijo, da bi mačka, če bi lahko, raje kot brikete, izbrala miš.
Poceni madžarska svinjina uničuje rejce
07. 04. 2003 00.00Slovenski prašičerejci opozarjajo na nelojalno konkurenco na trgu in od vlade zahtevajo, naj sprejme zaščitne ukrepe na uvoz svinjskega mesa iz Madžarske. Madžarska vlada je namreč povečala spodbude za svoje prašičerejce, ki izvažajo v Slovenijo svinje, krmljene s kostno-mesno moko.
Biološki vzroki BSE
23. 11. 2001 00.00Prvi primer bolezni norih krav (BSE) so opisali v Angliji, aprila 1985. Vzrok za bolezen, ki je hitro dobila lastnosti epidemije, so odkrili v dodajanju mesno-kostne moke v hrano govedi.
Podaljšana prepoved uporabe kostne moke
01. 12. 2001 00.00Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je do 31. januarja podaljšalo uredbo o preventivnih ukrepih v zvezi s transmisivnimi spongiformnimi encefalopatijami, ki prepoveduje uporabo predelanih živalskih beljakovin v prehrani vseh vrst živali, namenjenih za proizvodnjo živil.
Sežig klavniških odpadkov v Trbovljah
30. 11. 2001 00.00V termoelektrarni Trbovlje si prizadevajo, da bi dobili dovoljenje za sežiganje kostno-mesne moke iz klavniških odpadkov. Zeleni Trbovelj temu nasprotujejo.
Veterinarska zbornica o BSE
29. 11. 2001 00.00Veterinarska zbornica Slovenije, ki združuje zasebne slovenske veterinarje, meni, da je nesprejemljivo, da kmetijski minister Franci But v delovno skupino za BSE ni imenoval tudi njihovega predstavnika.
Vzrok za BSE še ni znan
22. 11. 2001 00.00Možni vzroki za nastanek bolezni BSE so: okužba z mesno-kostno moko, genetski razlogi ali pa spontani pojav. Slovenski strokovnjaki ne izključujejo nobenega od naštetih.
Podaljšana prepoved uporabe mesno-kostne moke
29. 09. 2001 00.00Začela je veljati uredba, ki do 30.11. podaljšuje prepoved uporabe predelanih živalskih beljakovin v prehrani živali, namenjenih za proizvodnjo živil.
Zelena luč za sežig moke
21. 05. 2001 00.00V termoelektrarni Šoštanj so v treh dneh poskusno sežgali okoli 140 ton mesno-kostne moke, vse analize pa so pokazale, da sežig ne povzroča prekoračitve koncentracij, ali drugače, v primerjavi s kurjenjem premoga, bistvenih razlik ni. To pa so predhodno nakazovale že laboratorijske analize. V primeru, da kostna moka ne bi povsem zgorela, bi lahko prišlo do tvorbe škodljivih plinov. Direktor Termoelektrarne Šoštanje Jaroslav Vrtačnik je dejal, da bi lahko do takšne nevarnosti prišlo, če bi bilo zgorevanje nepopolno in bi se v dimnih plinih tvorili dioksidi in drugi škodljivi plini, kar pa se ni zgodilo. V šoštanjski termoelektrarni naj bi v bodoče dnevno sežgali vsaj 50 ton mesno-kostne moke, ki jo bodo vozili iz ljubljanskega Kota, s Ptuja in iz Pivke.
Zagorela mesno-kostna moka
05. 04. 2001 00.00V kočevskem skladišču blagovnih rezerv, kamor so pred tremi tedni prepeljali mesno-kostno moko, je v torek zvečer nekaj pred 20. uro zagorelo. S požarom se je spopadlo okoli 20 gasilcev Gasilskega društva Kočevje, ki so imeli težave z dostopom do skladišča, poleg tega pa niso bili seznanjeni s tem, kaj je v skladišču. Zaradi strupenega plina so pri gašenju požara nosili dihalne aparate, ob tem pa so morali paziti, da mešanica vode in kostne moke ne bi odtekla iz skladišča. Gasilci so požar pogasili po slabi uri, vzrok požara pa naj bi bil samovžig. V skladišču je bilo v času požara 1160 ton mesno-kostne moke, zgorelo pa je je več kot 30 ton. Kočevsko skladišče si je v sredo ogledal tudi inšpektor za okolje Darij Klun. Po njegovih besedah požar ni ogrozil okolja.
Neoporečnost perutninskih izdelkov
05. 04. 2001 00.00Po zakonskih spremembah o ravnanju mesno perne moke ob koncu minulega leta, se je Perutnina Ptuj v celoti podredila določilom, ki zagotavljajo veterinarsko in sanitarno neoporečnost vzgoje in predelave perutninskega mesa in izdelkov. Zaradi hitrega kopičenja zalog, najprej v priročnem skladišču Perutnine Ptuj in zaradi tega, ker je Ministrstvo za okolje in prostor, preprosto spregledalo problem perutninarjev, ostalo mesnopredelovalno branžo pa rešilo s podarjeno koncesijo ljubljanskemu Kotu, so marca začeli odvažati zaloge iz Ptuja v skladišča državnih zalog. Eno od teh je tudi v Kočevju, vendar pa med Perutnino Ptuj in vzrokom sinočnjega požara ne more biti nobene povezave.
Mesno-kostna moka na Barju
05. 04. 2001 00.00Ministrstvo za okolje in prostor je po torkovem požaru v skladišču zavoda za blagovne rezerve v Kočevju odredilo, da se razsuto in zoglenelo mesno-kostno moko odpelje na komunalo deponijo Mozelj. Ker pa naj bi imela po pojasnilih ministrstva omenjena deponija premajhno površino za razgrnitev moke, so 67 ton moke odpeljali na ljubljansko deponijo Barje, 30 ton moke pa na odvoz še čaka pred skladiščem v Kočevju.
Kam s kostno-mesno moko?
17. 12. 2000 00.00Ministrstvo za kmetijstvo je ta teden izdalo odredbo, s katero je prepovedalo uporabo in trgovanje s kostno-mesno moko. Ukrep bo tako kot povsod v Evropski uniji začel veljati s prvim januarjem. Že zdaj pa se zastavlja vprašanje, kam z zalogami kostno-mesne moke, ki jo iz klavniških odpadkov in trupel poginulih živali izdelujejo v ljubljanski kafileriji Koto.
Prepoved kostne moke od jutri dalje
11. 12. 2000 00.00Vlada tudi danes ni sprejela pričakovane uredbe o prepovedi kostno mesne moke v prehrani živine. Čeprav je minister za kmetijstvo Franci But zagotovil, da bo kostna moka od jutri absolutno prepovedana, je pred tem potrebno še urediti vprašanje o nadzoru izvajanja uredbe. Uredba, ki naj bi jo minister jutri le podpisal za prehodno obdobje šestih mesecev, prepoveduje uporabo krme živalskega izvora za prehrano živine. Od leta 1996 je sicer taka krma prepovedana za hranjenje govedi, od jutri naj bi bila kostno mesna moka prepovedana tudi za prehrano prašičev, piščancev, koz, ovac in tudi rib.