medsosedska
Čas kot valuta oz. za kaj vse lahko zamenjate vaš čas?
21. 08. 2024 06.00Čas kot valuta v časovni banki? Ne, to ni zgodba kakšnega znanstveno-fantastičnega filma. V eni od nemških časovnih bank lahko denimo krajani priskočijo na pomoč sosedom, v zameno pa prejmejo nadomestilo, ki pa se ne izplača v denarju, ampak v času. Tega lahko unovčijo, ko sami potrebujejo pomoč. In kako v praksi deluje takšna medsosedska pomoč?
'Močan moraš biti, enostavno ne smeš obupati'
09. 08. 2023 06.00"Močan moraš biti, enostavno ne smeš obupati," je sporočilo, ki ga dolgoletni prostovoljni gasilec Igor Černuta iz Loga pod Mangartom pošilja vsem, ki so jih prizadele poplave. Sam je pred 23 leti v plazu izgubil oba starša in rodno hišo, v ponedeljek pa je bil med prvimi, ki so odhiteli v Črno na pomoč. Na pomoč prihajajo iz vse Slovenije, tudi iz koncev, ki jih poplave niso prizadele, samo s severne Primorske pa jih je v konvoj gasilskih avtomobilov sedlo več kot 200. Številni z izkušnjo plazu, poplav, potresa in požara na Krasu.
Prva dva dela serije nove sezone Za hribom že na VOYO
16. 06. 2022 20.48Dolenjščina, tradicionalna čokoladna potička, prigode, ljubezenski zapleti in medsosedska tekmovalnost so se vrnili na VOYO v drugi sezoni serije Za hribom. Dva dela sta že na ogled in tako bomo vsak četrtek lahko uživali v dveh novih epizodah zabavnega življenja v majhni podeželski vasici.
Prva dva dela druge sezone Za hribom na VOYO že 16. junija
07. 06. 2022 11.46Dolenjščina, tradicionalna čokoladna potička, nenavadne prigode, ljubezenski zapleti in medsosedska tekmovalnost se v četrtek, 16. junija, vračajo na VOYO v drugi sezoni serije Za hribom. Odslej si bodo lahko VOYO uporabniki vsak četrtek ogledali dve novi epizodi in na humoren način spremljali življenje v majhni podeželski vasici.
Preskakovanje vrst, cepljenje mladih pred starostniki? Kaj na očitke odgovarjajo cepilni centri?
27. 05. 2021 13.49Osrednjeslovenska, savinjska in pomurska – tri regije s skupno 20 cepilnimi centri. Prva se ponaša z največjim in logistično tudi najzahtevnejšim, druga se po precepljenosti giblje okoli slovenskega povprečja, tretja se je v tem oziru znašla na samem repu lestvice. V Pomurju je dva odmerka cepiva tako prejelo zgolj 14,5 odstotka prebivalcev. Kaj je vzrok za to? Poleg tega pa so tukaj še navedbe o domnevnih nepravilnostih: fantomske prijave na cepilne sezname, zamude, prednostne obravnave 'po vezah'. In kaj na drugi strani delajo 'prav' občine, kjer je delež precepljenih največji? Absolutna zmagovalka je Osilnica.
Kako blizu sosedove meje smemo graditi?
16. 04. 2019 13.55Gradnja se lahko zelo zaplete, še preden se prav začne – pri vprašanju, kako blizu sosedove meje se sme graditi. Sosedje so si preprečevali gradnjo že v starem Rimu. Takratno pravo je vključevalo pravico do sonca, ki je lahko vključevala tudi možnost gradnje okna v sosedovem zidu.
Višje globe za delo na črno, nadzor bo opravljal Furs
18. 08. 2014 06.47V uporabo stopa večina sicer že od maja veljavnega prenovljenega zakona o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno. Ta med drugim prinaša višje globe, nadzor pa se prenaša na Furs.
Za delo na črno po novem precej višje globe
06. 08. 2014 13.13Nad delom na črno bo po novem bdel Furs. Do konca leta pričakujejo okoli 2300 pregledov, šušmarjev pa se bodo lotili predvsem na podlagi prijav. Globe bodo precej višje. V primeru hujših kršitev je predviden odvzem premoženjske koristi.
Pahor: Ljudje ne bodo pozabljeni
20. 02. 2014 07.29Občina Postojna je za ogrožene prebivalce Planine uredila nadomestno bivanje. Poplavljeno območje je obiskal tudi Pahor. Poudaril je, da ljudje ne bodo pozabljeni.
Župan Loške doline: občina se napaja iz agregatov, celotna pobočja gozdov so izbrisana
07. 02. 2014 12.15Zelo hudo je ledena ujma prizadela tudi občino Loška dolina. Po besedah župana Janeza Komidarja se občina napaja z agregati. Elektrike po žicah najverjetneje še precej časa ne bo. Nekateri gozdovi so popolnoma uničeni.
’Pokažimo svojo veličino preko našega odnosa do živali’
04. 10. 2013 09.15"Na mladih svet stoji in v gradnji odnosov mladih do živali vidim tudi gradnjo odnosa do sočloveka. Že babice so nas učile, da tisti, ki ima rad živali, ima rad ljudi," je povedal Erih Tetičkovič, ki opaža, da se odnos ljudi do živali počasi izboljšuje.
Slovenci smo pri cenah hrane in pijače povprečni Evropejci
21. 06. 2013 17.03Najcenejšo hrano in pijačo boste znotraj EU dobili na Poljskem, v Bolgariji in Romuniji. Drage ostajajo skandinavske države, kljub krizi pa ostajajo cene visoke tudi v Grčiji. V Sloveniji iz povprečja navzgor izstopajo cene olja in maščobe, medtem ko so bile cene mesa lani za sedem odstotkov nižje, kot je povprečje v EU.
Nad 75 odstotkov za sosedsko pomoč
05. 06. 2011 19.00Volivci so z veliko večino odločili, da bo sosed še naprej lahko zastonj pomagal sosedu. Minister za delo Ivan Svetlik je opozoril, da bo manj delovnih mest in manj možnosti za podjetništvo ter da bo šibkejša javna blagajna.
'Največji laži: uničevanje sosedske pomoči in podeželja'
03. 06. 2011 13.59Nasprotniki zakona proti delu na črno so se v kampanji lagali, pravi državna sekretarka. Največji laži sta, da se s tem uničujeta sosedska pomoč in podeželje.
Delo na črno: Bomo lahko pomagali sosedom?
03. 06. 2011 06.41Vlada želi z novelo zakona o delu na črno izboljšati nadzor, nasprotniki pa pravijo, da je premalo življenjska in da v resnici ne bo preprečila dela na črno. Socialni partnerji so novelo podprli, nasprotujejo ji v SDS, SNS in SLS.
SDS: Zakon o delu na črno bo zavrl razvoj podeželja
23. 05. 2011 15.48Če bo treba pri obnovah več porabiti za obrtnike, bo zmanjkalo denarja za dodatna dela, ki si jih ljudje ne bodo mogli privoščiti, pravijo v Klubu županov in podžupanov SDS. Pogrešajo tudi natančno opredelitev sosedstva in pomoči.
Sprejeli strogi zakon o delu na črno
29. 03. 2011 19.46Poslanci so sprejeli nov zakon o preprečevanju dela na črno. Tako odslej tudi po zakonu sosed sosedu ne sme nuditi brezplačne pomoči, če gre za dejavnost, ki jo opravlja poklicno.
Cerar: To je ponižujoča oblika nadzora
03. 01. 2011 19.21Vse bolj je očitno, da je vlada konec lanskega leta sprejela povsem neživljenjski zakon, s katerim je želela omejiti delo na črno. S takšnim zakonom bi zamajali temelje medčloveških odnosov, pravi Miro Cerar.