manjši pridelek
Bo slovensko vino izginilo s polic? 'Letos bo letina grozdja katastrofalna'
23. 09. 2024 09.02Spomladanska pozeba, obilno deževje, toča, suša, za piko na i pa še zlata trsna rumenica. Nad vinogradnike in vinarje se je letos zgrnilo prav vse, izpad pridelka pa bo zato od 30- do 60-odstoten, odvisno od vinorodnega okoliša, opozarja Združenje slovenskih vinarjev. Skrbi jih, da bodo slovenska vina ob slabi letini izgubila mesto na trgovskih policah, od koder bi jih lahko izrinili poceni izdelki iz EU, kjer je vina preveč. Puščice so usmerili tudi v male vinogradnike in vinarje, ki da imajo kljub splošni slabi letini polne kleti.
Vinogradniki razočarani: pridelka je letos tudi do 70 odstotkov manj
30. 09. 2023 20.04Letos so številni vinogradniki ob trgatvi razočarani, neugodno vreme jim je namreč dodobra zdesetkalo pridelek. Pri Jaunikovih, sicer znani smučarski družini iz Limbuša, pravijo, da bodo letos v sode natočili skoraj polovico manj. Tam, kjer pridelujejo vino na naraven način, brez pesticidov, pa je pridelek do 70 odstotkov manjši kot lani. Kljub temu se ne dajo. Trgatve so se lotili, tako kot vsako leto doslej, na poseben način.
Jesen tik pred vrati, a ponekod cvetijo jablane
16. 09. 2023 16.00Barve drevesnih listov se iz zelenih odtenkov že prevešajo v jesensko rumene in oranžne, drevesa jih počasi spuščajo na tla. A čeprav je jesen tik pred vrati, v nekaterih delih države cvetijo sadna drevesa. Kot je pojasnil terenski kmetijski svetovalec, so drevesa 'pocvetela' zaradi visokih temperatur, ki so jih vrgle iz naravnega ritma. Pojav po njegovih ocenah sicer ni pogost.
Izjemno nizka samooskrba s sadjem, letos bomo pridelali le 1000 ton hrušk
29. 08. 2023 19.49Stanje v slovenskem sadjarstvu je resno in tudi napovedi za letošnje leto niso prav obetavne. Po prvih ocenah bo pridelek jabolk za 10 odstotkov nižji od lanskega, pridelek hrušk pa bo padel celo za 80 odstotkov. Na okrogli mizi o povečanju samooskrbe s sadjem so sogovorniki izpostavili pomen prilagoditve sektorja podnebnim spremembam.
Take toče na Gorenjskem ne pomnijo. Škoda na solati, krompirju, žitih ...
28. 06. 2023 14.10Na Gorenjskem tako velikega obsega in takšne toče, kot je v torek padala v več pasovih, ne pomnijo. Med poljščinami so najbolj prizadeti nasadi solate, koruze, krompirja in žit, zelo velika je škoda v vrtovih, je povedal vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj Robert Golc. Toča je padala tudi na Dolenjskem.
Zdesetkan pridelek češenj, cene ponekod do 20 evrov za kilogram
03. 06. 2023 18.12V Goriških brdih je bil predvsem izpad prvih češenj velik. Na nekaterih lokacijah so bili ob pol pridelka, ponekod v Vipavski dolini pa je bilo prvih češenj manj za kar 80 odstotkov. Poznejše sorte so si sicer nekoliko opomogle. Pridelka je več, a še vedno manj v primerjavi z lanskim letom. Za kilogram briških češenj je treba odšteti od šest do osem evrov, smo izvedeli na prazniku češenj v Goriških brdih, kjer je bilo zanimanje za domače češnje izjemno. Medtem ko cene v notranjosti države dosegajo tudi 20 evrov.
Spreminjanje vremena: rešitev ali 'morfij' za podnebno krizo?
19. 03. 2023 09.08Ideja o tem, da bi človek lahko spreminjal vreme, že dolgo ni več znanstvena fantastika. V zadnjem času pa se vedno bolj krepi upanje, da bi lahko z geoinženiringom, metodami, s katerimi bi človek načrtno spremenil podnebje na globalni ravni, preprečili del škode zaradi podnebnih sprememb. Atmosferski fizik in strokovnjak za oblake dr. Blaž Gasparini, podoktorski raziskovalec na Oddelku za meteorologijo in geofiziko Univerze na Dunaju, poudarja, da je geoinženiring kot protibolečinsko sredstvo, ki preprečuje hujšo podnebno škodo, ne more pa rešiti vzroka podnebnih sprememb.
Spoznajte mini visoke grede – hit letošnjega leta!
07. 03. 2023 10.33Samooskrba z zelenjavo postaja vedno bolj pomembna in če se spopadate s pomanjkanjem prostora, potem so mini visoke grede idealna rešitev za vas.
Milijoni podhranjenih, slaba letina, denar pa za preizkušanje raket
04. 03. 2023 12.05Izolirani Severni Koreji grozi ena hujših lakot po devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Na kritično stanje zalog hrane namigujejo satelitski posnetki ter ocene Združenih narodov in južnokorejskih oblasti. Poznavalci svarijo, da bi bila lakota lahko skoraj tako huda kot v času t. i. "marša trpljenja" med leti 1994 in 1998, ko naj bi po nekaterih podatkih zaradi lakote umrlo do dva milijona prebivalcev.
Nega za zdravo rast dreves in grmičevja
20. 02. 2023 00.15Konec januarja in tekom februarja, ko ni več nevarnosti zmrzali opravimo zimsko rez. Oblikovanje krošnje, strukturno obrezovanje, rez vej ali obnovitveno rezanje... če želite spodbuditi zdravo rast vaših dreves, morate zlasti mladim poganjkom zagotoviti svetlobo in zrak.
Povprečen Slovenec lani porabil 35 litrov vina, vinarje skrbi draginja
12. 11. 2022 09.02Martinovo je za vinarje zaključek leta, čas za obračune o tem, kakšna je bila letina, ter za veselje, da je uspela še ena dobra sezona. A ob tem vinarji poudarjajo, da je prav vsako leto nov izziv, zlasti v času vsesplošne draginje. Letošnji vinski letnik je zahteven in količinsko slabši kot lani. Slovenija sicer proizvede od 63 do 89 milijonov litrov vina, od tega je petina namenjena samooskrbi, ostalo je registrirana pridelava. Naša država je na vinskem področju samooskrbna v kar 95 odstotkih, povprečen Slovenec ga je lani porabil 35 litrov.
Evropski obraz suše: prezgodnja trgatev grozdja, opustošene oljke
29. 08. 2022 13.26Trgatev grozdja, ki se je v Franciji navadno začela sredi septembra, se je zdaj zaradi hude suše in vinske industrije, ki si prizadeva prilagoditi nepredvidljivim učinkom podnebnih sprememb, pričela prej kot kdaj koli prej – sredi avgusta. Španski proizvajalci oljčnega olja tožijo, da je njihov pridelek opustošila najhujša suša doslej. Obnesle se niso niti sončnice.
Med obupanimi kmeti
13. 08. 2022 15.52Suša, visoke temperature in rast cen surovin, kot so gnojila ali gorivo, kmete postavljajo v težek položaj. V takih razmerah je težko načrtovati delo na kmetiji, še posebej, če pridelka, kot kaže letošnja sezona, na koncu sploh ne bo. Mnogi so v brezizhodnem položaju, z željo po preživetju kmetije zmanjšujejo število glav živine in upajo na dež. Glede na srednjeročne napovedi meteorologov obilnejših padavin v avgustu ni pričakovati, še več, ekstremna suša bo v naslednjem tednu zajela tudi vzhodni del države.
Živo srebro bi lahko doseglo 37 stopinj Celzija, suša se bo stopnjevala
05. 08. 2022 09.17Agencija za okolje opozarja, da bo sredi dneva in popoldne v notranjosti Slovenije in na Primorskem velika toplotna obremenitev. Za Primorsko velja enako tudi v soboto. Tam je sicer razglašena zelo velika požarna ogroženost v naravi, velika nevarnost pa je tudi drugod. Najvišje dnevne temperature bi lahko dosegle 37 stopinj Celzija. V nedeljo bo na Primorskem še vroče, drugod pa naj bi vročina popustila.
Suša prizadela celoten kmetijski sektor, ponekod pridelka sploh ne bo
03. 08. 2022 21.06Da gre za najhujšo sušo v Sloveniji v zadnjih sto letih, dokazujejo katastrofalne številke o škodi, ki je nastala zaradi izjemne vročine in premalo padavin. Skupna ocena je presegla tisto izpred petih let, neuradno pa znaša vsaj 70 milijonov evrov. Polja so videti opustošena, na kmetijskih pridelkih je škoda nepopravljiva, ugotavlja Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, kmetovalci so obupani. Velik upad bo pri žitih, bučah, krompirju, hmelju. Najbolj je prizadeta koruza. Ocenjujejo, da bo pridelek manjši za polovico, ponekod je suša pri koruzi terjala celo 100-odstotni davek, kar pomeni, da pridelka letos ponekod sploh ne bo.
Suša v Italiji bo podražila olivno olje, paradižnikovo omako in riž
13. 07. 2022 09.45Huda suša, ki je letos prizadela našo zahodno sosedo Italijo, ogroža kmetijske pridelke na severu države. Najhuje je prizadeto območje Padske nižine, kjer vzgajajo predvsem oljke, paradižnik in riž. Pridelek je za slabo tretjino manjši od lanskega, kar bo vodilo v višanje cen.
Kmetje razočarani nad merili napovedanega razpisa za odkup pšenice
07. 07. 2022 16.38Vlada naj bi v skladu z napovedmi sprejela sklep o povečanju blagovnih rezerv in nato bo Zavod za blagovne rezerve objavil razpis za odkup letošnjega pridelka pšenice. Merilo za odkup bo najnižja cena. Za kmete je to razočaranje, v zbornici kmetijskih in živilskih podjetij pa menijo, da bo najbolj oškodovan potrošnik.
Sanirani Vogršček spet prazen, od njega odvisni nasadi propadajo
06. 07. 2022 15.40V Vipavski dolini zaključujejo letošnjo žetev. Če so kmetje zadovoljni s povečanimi količinami požetega ječmena, je s pšenico nekoliko drugače. Zaradi nestimulativnih odkupnih cen so posejali manj ozimne pšenice. Suša medtem na kmetijskih površinah že pušča hude posledice, akumulacija Vogršček pa je prazna in ne omogoča namakanja.
Vročinski val v Evropi: Italija v izredne razmere zaradi suše
19. 06. 2022 15.41Zahodna Evropa je še naprej pod udarom junijskega vročinskega vala. Ta med drugim pesti Španijo, Francijo in Italijo. Slednja se sooča z vse hujšo sušo, zato so dežele na severu države vlado pozvale k razglasitvi izrednih razmer. Vročina povzroča številne gozdne požare in skrbi, da bo huda vročina v zgodnjem poletju postala običajna.
Agrometeorologinja: Travniki kričijo po vodi, v slabem stanju ozimna žita
23. 03. 2022 11.30Že minula zima ni postregla z dosti padavinami, suša pa se nadaljuje tudi v spomladanski čas. Že nekaj tednov več ali manj povsod po Sloveniji ni bilo padavin. Travniki kričijo po vodi, v slabem stanju so ozimna žita, presušeni so gozdovi, je trenutne razmere povzela agrometeorologinja Andreja Sušnik.
Rekordne cene hrane: v zadnjih 20 letih višje za dobrih 73 odstotkov
11. 03. 2022 13.38Predsednik vlade Janez Janša glede samooskrbe in cen hrane pravi, da mogoče ne bo desetih vrst rogljičkov na mizi, a lačni ne bomo. A dejstvo je, da so cene hrane v Sloveniji najvišje v zadnjih 20 letih. Od začetka februarja 2002 pa do konca februarja 2022 so se cene hrane zvišale za 73,1 odstotkov, kažejo podatki Statističnega urada RS (SURS).
IPCC: Podnebnim udarcem se v nekaterih primerih ne bo več mogoče izogniti
28. 02. 2022 14.13Skoraj polovica prebivalcev planeta je zelo ranljiva za uničujoče vplive podnebnih sprememb, je v poročilu posvaril Mednarodni panel za podnebne spremembe, ki deluje pod okriljem Združenih narodov. Strokovnjaki so v poročilu med drugim poudarili, da je priložnosti za ukrepanje vse manj. Nekateri večji vplivi so že nepopravljivi, denimo skoraj vse plitvovodne korale bodo najverjetneje propadle. Do 14 odstotkov kopenskih vrst je izpostavljenih zelo visokemu tveganju izumrtja že ob segrevanju ozračja za 1,5 stopinje Celzija.
Kaj se je podražilo in kaj pocenilo?
20. 08. 2021 15.59Letos Slovenci nimamo krompirja. To si lahko razlagamo, kot da nimamo sreče, lahko pa tudi dobesedno, saj je dejansko pridelek krompirja letos manjši. Zato so cene krompirja od zime poskočile. Kaj pa ostala živila? Če imajo ljudje občutek, da iz trgovine ne morejo priti pod 50 evri, statistika pravi, da se cene živil v zadnjem letu niso drastično spremenile, nekatera hrana se je celo pocenila. In kaj nas čaka?
Spet vremensko bolj pestro: neurja na Dolenjskem in Koroškem, klestila tudi toča
11. 08. 2021 10.21Po dveh vremensko umirjenih dneh je bilo dogajanje v sredo spet bolj pestro, ponekod tudi nevarno. Nevihte so nastajale na jugu in jugovzhodu Slovenije – v Ribnici in Radovici je vsaj dve uri močno deževalo, naliv je bil v Semiču, v Turjaku in Predstrugah je padala tudi toča. Pridelek tam je v veliki meri uničen. O vremenskih nevšečnostih z neurjem in točo prav tako poročajo s Koroške – klestilo je na območju Vuzenice in Mute. V Metliki je poplavljala meteorna voda, iz Ljubljane in Medvod pa poročajo o vetrolomu.
Za intenzivnejše odpadanje plodov oljk krive vremenske razmere
29. 07. 2021 17.09V času prve faze razvoja oljčnih plodov so oljkarji na vseh treh območjih pridelave oljk v Sloveniji zaznali intenzivnejše trebljenje oziroma odpadanje plodičev. Inštitut za oljkarstvo Znanstveno-raziskovalnega središča Koper je zato priredil mednarodno srečanje, na katerem so strokovnjaki in izkušeni oljkarji izmenjevali informacije in mnenja o možnih vzrokih za ta pojav. Ugotovitve pa: glavni vzrok so vremenske razmere.
Oroševanje rešilo pridelek nekaterim sadjarjem, pri drugih niti ta sistem ni pomagal
08. 04. 2021 10.50Temperature zraka so se v večjem delu države že drugo noč zapored spustile pod ledišče, kar je prizadelo predvsem letino sadjarjev. Ti so v sredo začeli zbirati podatke o škodi po pozebi, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije pa bo prve ocene sporočila v petek. Na jugovzhodu Slovenije je pozeba prizadela vse vrste sadja, nekatere povsem. V Evrosadu so del nasadov oroševali, zaradi česar jim je uspelo rešiti pridelek na teh mestih. Marsikje pa niti oroševalni sistemi niso bili kos nizkim temperaturam.
'Še včeraj so bili cvetovi češenj snežno beli, danes so že oksidirali'
07. 04. 2021 12.51Spomladanske pozebe so v zadnjih desetletjih postale stalnica in povzročajo vse več resne škode sadjarjem, vinogradnikom, kmetovalcem. Letošnje leto ni nič drugačno. Nizke nočne in jutranje temperature v teh dneh so oklestile letošnjo letino sadnega drevja, slabo se piše tudi zgodnji sorti grozdja. Prve okvirne rezultate o škodi po pozebi v Sloveniji bo Kmetijsko gospodarska zbornica Slovenije podala jutri. Premier Janez Janša pa je že napovedal ukrepe za pomoč kmetovalcem.
Plaz zasul stanovanjski objekt, na Logaškem toča uničila pridelek
14. 08. 2020 09.51Nad Slovenijo so od zgodnjega popoldneva nastajale nevihte. Gasilci imajo polne roke z odpravljanjem posledic neurja. V Občini Ajdovščina je toča poškodovala streho objekta, v naselju Gradišče v Mestni občini Slovenj Gradec pa je plaz zasul stanovanjski objekt.
Pridelek žit bo letos podpovprečen
01. 07. 2020 13.26Letošnji pridelek ječmena v Pomurju se giblje med šestimi in desetimi tonami na hektar, kar je glede na letino precej visoko in boljše od pričakovanj. Tudi do 30 odstotkov manj pridelka kot lani pa napovedujejo pri pšenici. Kmetje so ob tem nezadovoljni z izračuni stroškov pridelave, ki jih je pripravil kmetijski inštitut.
Posledice suše bodo hude: Pridelek oljkarjev za 40 odstotkov manjši, udarilo tudi hmeljarje
02. 09. 2017 09.22Letošnja suša bo kot kaže resnično imela dolgotrajne posledice. Prizadela je tudi oljkarje in hmeljarje. Prvi ocenjujejo, da bo pridelek za več kot 40 odstotkov manjši kot v povprečnih letih. Nekateri nasadi bodo ostali celo povsem brez pridelka. Hmeljarji naj bi letos pridelali približno 300 ton hmelja manj kot lani.