manj pridelka
Nizke temperature poškodovale del sadnega drevja
07. 04. 2025 10.30Velik del Slovenije razen Primorske so minulo noč zajele temperature pod ničlo. Večina sadjarjev je zelo dobro pripravila sadno drevje na tokraten prodor hladnega zraka. Nekaj poškodb na plodičih bo, kolikšna bo škoda, pa se bo pokazalo pozneje, je v prvi oceni dejala Metka Hudina iz Strokovnega sadjarskega društva Slovenije.
Nizke temperature poškodovale del sadnega drevja, a ne povsod
07. 04. 2025 06.45Velik del Slovenije, razen Primorske, so minulo noč zajele temperature pod ničlo. Večina sadjarjev je zelo dobro pripravila sadno drevje na tokraten prodor hladnega zraka. Nekaj poškodb na plodičih bo, kolikšna bo škoda, pa se bo pokazalo pozneje, je v prvi oceni dejala Metka Hudina iz Strokovnega sadjarskega društva Slovenije.
Zaradi rekordne onesnaženosti zraka zaprli šole
03. 11. 2024 17.38Kakovost zraka v Lahoreju, mestu s 14 milijoni prebivalci, je presegla raven, ki še velja za varno. Pakistanska vlada se je zato odločila, da zapre šole, državljane pa je pozvala, naj ostanejo v zaprtih prostorih. Metropola je namreč že več dni prekrita z debelo plastjo smoga.
Olja – potvorbe, zavajanje in vprašljiva kakovost
19. 10. 2024 10.58Vsak prebivalec Slovenije doma porabi slabih 7 in pol litrov jedilnega olja na leto – od klasičnih in široko uporabnih – bučnega, oljčnega, sončničnega, lanenega, konopljinega, orehovega in arašidovega. Olja so pomemben del uravnotežene prehrane, a niso vsa enako kakovostna.
Prihaja zlom najbolj vročega poletja doslej
05. 09. 2024 19.09Zdaj je tudi uradno. Po temperaturah smo premagali leto 2003. Letošnje poletje je bilo namreč najbolj vroče, odkar obstajajo meritve. Sicer le za malo, pa vendar so letošnje poletne temperature po 21 letih postavile nove rekordne vrednosti. Čisto drugače kot na primer poletja v 70. in 80. letih, ko se je zgodilo tudi, da vremenoslovci vročih dni sploh niso zabeležili. A vročina in poletje sta se z današnjim dnem poslovila. Temperature bodo predvsem prihodnji teden padle za približno 10 stopinj.
Čokoladne poslastice vse dražje in manjše: cena kakava v nebo
28. 03. 2024 06.00Pred velikonočnimi prazniki se mnogim že cedijo sline zaradi dobrot, ki jih običajno pripravljamo v tem času. Tisti bolj sladkosnedi, zlasti otroci, pa se veselijo tudi čokoladnih jajčk. Toda v številnih državah njihova cena strmo narašča, velikost pa se manjša. Razlog? Podnebne spremembe, ki prinašajo vse pogostejše ekstremne vremenske pojave, od silovitih poplav do hude suše. Proizvodnja kakava, ki je ključna sestavina čokolade, je močno upadla, veliko povpraševanje pa cene dviguje v nebo.
Slovenija daleč od priporočene kakovosti zraka: se bomo poslovili od lesne biomase?
24. 01. 2024 07.15Dnevna mejna vrednost za delce PM10 je bila leta 2022 v Sloveniji zopet prekoračena. Še vedno imamo tudi aktivno kršitev direktive o kakovosti zunanjega zraka. V Sloveniji smo še zelo daleč od kakovosti zraka, kot jo priporoča Svetovna zdravstvena organizacija, opozarjajo na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo. Na ministrstvu znova poudarjajo, da k onesnaženosti zraka pomembno prispeva kurjenje lesne biomase.
Finančni Popkast: Cena hrane bo naraščala še naslednjih deset let
11. 01. 2024 07.00Pomarančni sok in olivno olje sta zgolj dve surovini, ki sta lansko leto ustvarili boljše donose kot nekatera visokotehnološka ali farmacevtska podjetja.
Bomo za slovensko zelenjavo plačevali več?
07. 12. 2023 15.14Kisla repa in zelje veljata za tradicionalno slovensko zelenjavo, ki marsikomu popestri zimski jedilnik. Pa bo letos sploh še lahko tako? Kmetje opozarjajo, da so avgustovska povodenj in druge vremenske nevšečnosti, kot sta spomladanska pozeba in močne jesenske padavine, oklestile njihove pridelke. Močno primanjkuje repe in zelja, manj je tudi krompirja, korenja in zelene solate. Bomo zaradi manjšega pridelka za domačo zelenjavo znova morali plačevati več ali pa bomo jedli uvoženo?
Vinogradniki razočarani: pridelka je letos tudi do 70 odstotkov manj
30. 09. 2023 20.04Letos so številni vinogradniki ob trgatvi razočarani, neugodno vreme jim je namreč dodobra zdesetkalo pridelek. Pri Jaunikovih, sicer znani smučarski družini iz Limbuša, pravijo, da bodo letos v sode natočili skoraj polovico manj. Tam, kjer pridelujejo vino na naraven način, brez pesticidov, pa je pridelek do 70 odstotkov manjši kot lani. Kljub temu se ne dajo. Trgatve so se lotili, tako kot vsako leto doslej, na poseben način.
Izpad oljčnih plodov letos tudi do 50-odstoten
04. 09. 2023 20.04Tudi oljkarji se bodo morali sprijazniti in prilagoditi podnebnim spremembam, ki vse bolj vplivajo na letine tega pridelka. Kot sami ugotavljajo, povprečnih ali običajnih letin ni več. Lani so drevesa kljub hudi suši obrodila izjemno, letos je slika povsem drugačna. Plodov je precej manj kot lani, izpad bo tudi do 50-odstoten. A to ne bo prizadelo vseh enako, nekateri oljkarji bodo imeli lahko še boljšo sezono kot lani, drugi ne bodo pridelali nič. Kaj pa to pomeni za cene olja?
Izjemno nizka samooskrba s sadjem, letos bomo pridelali le 1000 ton hrušk
29. 08. 2023 19.49Stanje v slovenskem sadjarstvu je resno in tudi napovedi za letošnje leto niso prav obetavne. Po prvih ocenah bo pridelek jabolk za 10 odstotkov nižji od lanskega, pridelek hrušk pa bo padel celo za 80 odstotkov. Na okrogli mizi o povečanju samooskrbe s sadjem so sogovorniki izpostavili pomen prilagoditve sektorja podnebnim spremembam.
Eno najtežjih let za kmetijsko pridelavo v Sloveniji: kakšne so rešitve?
27. 07. 2023 15.50Letošnje ujme z nalivi, točo in močnimi vetrovi so na kmetijskih površinah na severovzhodu Slovenije povzročile veliko škode. "Marsikje je uničen ves pridelek," je na predstavitvi razmer državnemu sekretarju na kmetijskem ministrstvu Dariju Krajčiču povedal direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Murska Sobota Stanko Kapun. Krajčič, ki si je ogledal škodo na več kmetijah, se je strinjal, da so slike na terenu res žalostne. Po njegovih besedah se je država že odzvala, saj je pripravljena sprememba zakona o naravnih nesrečah.
Močno prizadeta Goriška: ponekod poškodovana tudi protitočna zaščita
25. 07. 2023 06.29Zaradi neurja je bila tokrat močno prizadeta Severna Primorska. Na območju Goriških Brd, Vipavske doline in Krasa so neurja poškodovala skoraj vse kmetijske kulture, ponekod v celoti. Poškodovani so tudi kmetijski objekti in mehanizacija. Na območju Čepovanskega dola sta ponedeljkovo neurje s točo in današnji hud vetrolom močno poškodovala tamkajšnje stavbe, na nekaterih cestah na tem območju je še vedno oviran promet. Po besedah pristojnih v naselju Čepovan ni hiše, ki bi ostala nepoškodovana.
Po burni sredi državo zajela krajevna neurja z nalivi in točo
20. 07. 2023 08.41Pozno popoldne so se posamezne nevihtne celice pomaknile iz Avstrije čez Koroško in Štajersko. Nevihte so tudi tokrat marsikje spremljali močnejši sunki vetra in toča. Zvečer je tudi nad Kranjem nastala nova celica z veliko verjetnostjo za pojav toče, ki se je nato pomikala proti jugovzhodu, so sporočili iz Agencije za okolje.
Po neurju, ki je za seboj pustilo pravo katastrofo, bo škoda večmilijonska
16. 07. 2023 19.30Neurje je po celi Sloveniji pustilo pravo katastrofo, prizadetih je kar 122 občin. Še zdaj, tri dni po silovitih nalivih, toči in močnem vetrom, ponekod še vedno odstranjujejo posledice. V Apačah denimo iščejo nastanitev za družino, saj jim je neurje popolnoma uničilo streho nad glavo. Škoda bo po Sloveniji najverjetneje večmilijonska.
Take toče na Gorenjskem ne pomnijo. Škoda na solati, krompirju, žitih ...
28. 06. 2023 14.10Na Gorenjskem tako velikega obsega in takšne toče, kot je v torek padala v več pasovih, ne pomnijo. Med poljščinami so najbolj prizadeti nasadi solate, koruze, krompirja in žit, zelo velika je škoda v vrtovih, je povedal vodja oddelka za kmetijsko svetovanje na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Kranj Robert Golc. Toča je padala tudi na Dolenjskem.
Skupaj za okolje
11. 06. 2023 12.27Podnebne spremembe, hrana prihodnosti, nova era mobilnosti in trajnostna moda. Teme, ki smo jih v rubriki 24UR Inšpektor podrobno obdelali z vseh zornih kotov. Od tega, kaj konkretno prinašajo podnebne spremembe, kako kupovati manj in kako dati priložnost hrani rastlinskega izvora, do tega, kako potovati trajnostno in okolju prijazno. V Zelenem tednu te prispevke objavljamo znova, reciklirane, v novi preobleki. Ker gre za teme, ki so pomembne za našo prihodnost.
Vreme prizadelo domače sadjarstvo: bera češenj 25-odstotna
05. 06. 2023 20.01Cene sadja in zelenjave so poletele v nebo, domačega pridelka praktično ni. Po marelice, nektarine in breskve so morali dobavitelji vse do Turčije. Suša v Španiji, poplave v Italiji in zdaj še deževen maj pri nas, vse to katastrofalno vpliva na količino sadja in zelenjave v Evropi in posledično na cene. Pričakuje se, da bodo te tudi do dvakrat višje, kot smo vajeni. In tako bo vsaj še nekaj tednov. Obiralci češenj v Kostanjevici na Krki hitijo z obiranjem, a tudi pri njih letina ne bo dobra, saj je že spomladanska pozeba poskrbela, da bo bera dosegla zgolj od 20 do 25 odstotkov pričakovane.
Zdesetkan pridelek češenj, cene ponekod do 20 evrov za kilogram
03. 06. 2023 18.12V Goriških brdih je bil predvsem izpad prvih češenj velik. Na nekaterih lokacijah so bili ob pol pridelka, ponekod v Vipavski dolini pa je bilo prvih češenj manj za kar 80 odstotkov. Poznejše sorte so si sicer nekoliko opomogle. Pridelka je več, a še vedno manj v primerjavi z lanskim letom. Za kilogram briških češenj je treba odšteti od šest do osem evrov, smo izvedeli na prazniku češenj v Goriških brdih, kjer je bilo zanimanje za domače češnje izjemno. Medtem ko cene v notranjosti države dosegajo tudi 20 evrov.
Kmetje čakali, da rastlina pride na površje, vendar so polja ostala prazna
25. 05. 2023 18.31V Sloveniji imamo letos težave z oljnimi bučnicami in kot kaže, bo sledila podražitev bučnega olja. Največ težav je s semenom hibrid rustikal ne le v naši državi, ampak tudi v Avstriji. Pri nas naj bi bilo prizadetih več kot 1000 hektarjev njiv. Kmetje so te dni čakali, da rastlina pride na površje, vendar so polja bolj ali manj ostala prazna. Medtem ko dobavitelj semen niza dejavnike za slab vznik – od vremena do prepovedi uporabe fungicida se kmetje sprašujejo, kdo jim bo povrnil škodo.
V prihodnjih mesecih slabša izbira zelenjave na trgovskih policah?
25. 05. 2023 18.38Draži se zelenjava. Po mrzli pomladi in poplavah v Italiji so se cene solate, mladega krompirja, špargljev, bučk in zelja glede na lani povišale tudi do 200 odstotkov. Povpraševanje je visoko, ponudba pa slaba, nekaterih pridelkov sploh še ni. Lahko torej v prihodnjih mesecih pričakujemo slabšo izbiro zelenjave in sadja na trgovskih policah?
Ne le vipavskih, tudi briških češenj se letos ne bomo najedli
24. 05. 2023 15.16V Goriških brdih zaradi pozebe in predvsem deževne pomladi pričakujejo skromnejšo letino češenj. Podobno kot v Vipavski dolini je prvih češenj zelo malo, kasnejših sort pa bo za približno polovico manj kot običajno.Vseeno bo češenj dovolj za Festival briške češnje, ki bo 3. in 4. junija potekal na več lokacijah po celotnih Goriških brdih. Cene za kilogram se bodo letos gibale med šestimi in osmimi evri.
'Pozebe, ki so bile včasih redkost, so danes stalnica'
10. 05. 2023 19.17Bomo letos plačevali rekordne cene za slovensko sadje oziroma bomo kupovali le uvoženo? Na nekaterih območjih, predvsem v slovenski Istri, je škoda zaradi pozebe namreč stoodstotna. Najhuje je bilo v Vanganelski dolini v Kopru, kjer je bila aprilska pozeba usodna za zgodnje breskve in marelice. Naša ekipa je bila danes tam, pa tudi v Sečovljah, kjer je s sadjarjem Serdžijem Poropatom pogledala škodo, ki jo je pozeba povzročila na njegovih nasadih kakija.
Evropska prepoved, ki lahko pokoplje slovenske vinarje
27. 03. 2023 20.01Vsi imamo radi, da je naša hrana ekološko pridelana, organska in brez ostankov pesticidov. In ravno temu cilju naproti so v Evropski komisiji želeli stopiti z uredbo, ki narekuje, da bi morale države članice do leta 2030 zmanjšati porabo fitofarmacevtskih sredstev za več kot polovico. Na občutljivih območjih bi tako imenovane FFS-je skoraj povsem ukinili. Vse lepo in prav, le da je takšna direktiva za Slovenijo povsem neizvedljiva, pravijo naši kmetje, saj je večina naših obdelovalnih površin in nasadov na tako ali drugače zaščitenih območjih.
Pomanjkanje pitne vode, izsušene reke in ekstremna suša
02. 01. 2023 19.00Minulo leto so zaznamovale izredno visoke temperature, ki niso prizadele zgolj Slovenije, ampak večji del Evrope. Na vrhuncu poletne vročine so kmetje prestrašeno pogledovali na polja, saj so sušne razmere napovedovale, da bo pridelka mnogo manj kot običajno ali pa ga sploh ne bo. V slovenski Istri so prebivalci trepetali, kdaj bo napočil dan, ko iz pip ne bo več pritekla voda. Po Evropi pa so zaradi nizkega vodostaja načeloma mogočnih rek na dan pogledale številne, do lanskega leta potopljene znamenitosti.
Vse sladkosti Slanih sanj Eve Hočevar
10. 12. 2022 11.00Natrpan Vazzov tedenski koledarček požene Pondelk.
Rusija požela skoraj šest milijonov ton ukrajinske pšenice
04. 12. 2022 11.11Rusija je na ukrajinskih poljih letos požela približno 5,8 milijona ton pšenice v vrednosti okoli 950 milijonov evrov, je sporočila ameriška vesoljska agencija Nasa. Kljub bojaznim, da letos ukrajinski kmetje zaradi ruske agresije ne bodo poželi pšenice, se je žetev približala petletnemu povprečju.
Povprečen Slovenec lani porabil 35 litrov vina, vinarje skrbi draginja
12. 11. 2022 09.02Martinovo je za vinarje zaključek leta, čas za obračune o tem, kakšna je bila letina, ter za veselje, da je uspela še ena dobra sezona. A ob tem vinarji poudarjajo, da je prav vsako leto nov izziv, zlasti v času vsesplošne draginje. Letošnji vinski letnik je zahteven in količinsko slabši kot lani. Slovenija sicer proizvede od 63 do 89 milijonov litrov vina, od tega je petina namenjena samooskrbi, ostalo je registrirana pridelava. Naša država je na vinskem področju samooskrbna v kar 95 odstotkih, povprečen Slovenec ga je lani porabil 35 litrov.
Obsojenci so lahko tudi čebelarji
01. 11. 2022 14.44V mirnem zelenem območju na Igu pri Ljubljani ob vznožju majhne vzpetine, na kateri kraljuje nekdanja graščina, v kateri je danes ženski zapor, je ob prvem ovinku več stavb, ki so nekoč služile kot gospodarska poslopja in bivališče za osebje, ki je delalo za gospodo v zgoraj stoječi graščini. A tudi te stavbe so zamenjale lastnika in namembnost.