liberalizem
Poklukar prestal interpelacijo in ostaja minister za notranje zadeve
21. 01. 2025 07.16Minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar je v DZ uspešno prestal interpelacijo, ki so jo pripravili v NSi, glasove zanjo pa so prispevali tudi v SDS in trije nepovezani poslanci. Za njegov odhod je glasovalo 29 poslancev, 35 jih je bilo proti. Da bi interpelacija uspela, bi jo moralo podpreti 46 poslancev. Poklukar torej ostaja na funkciji. V opoziciji so ministru med drugim očitali neukrepanje ob nezakonitem imenovanju generalnega direktorja policije Senada Jušića, nepravilnosti v CVZ in slabo vodenje policije.
Prvi odzivi zvezdnikov na Trumpovo zmago: kdo je vesel in kdo razočaran?
06. 11. 2024 15.02Združene države Amerike so dobile novega (starega) predsednika Donalda Trumpa. Čeprav so njegovo zmago nekateri zvezdniki napovedovali, jih je veliko več stalo na strani njegove protikandidatke Kamale Harris. Nekaj ur po tem, ko je postalo uradno, da je Trump spet zasedel predsedniški stolček, so rezultat volitev na družbenih omrežjih komentirali nekateri znani obrazi.
Formalnost in demokracija
13. 08. 2022 11.4920. stoletje je bilo kljub vzponom in padcem izjemno z vidika napredka individualnih pravic in svoboščin. To je predvsem posledica liberalizma, ki se je še posebej razširil v 2. polovici 20. stoletja in ki je z izjemnim prodajnim pitchem prepričal številne, zagrizene nasprotnike, ki so svoje argumente za nasprotovanje, tako kot zagovorniki, črpali iz preteklosti, a iz drugih zornih kotov. Prodaja liberalizma v paketu je prinesla pravico do svobodnega oblačenja, obedovanja in diskurza. Prinesla je pravico do vsakdanje izbire vsega oz. z drugimi besedami – uspešna prodaja liberalizma je povečala moč udobja (konformizem).
Zahodna liberalna tradicija in prihajajoča doba umetne inteligence
11. 06. 2022 14.06Vprašanja okrog umetne inteligence in nove dobe človeške zgodovine, na katero bo imela le-ta nedvomno močan vpliv, vedno bolj prodirajo v splošni diskurz. Nastop umetne inteligence in njena eksponentna rast sta sprožila porast različnih filozofskih, političnih, etičnih strahov, hkrati pa tudi navdušenja nad prihajajočo novo dobo. Toda, če želimo holistično razumeti umetno inteligenco, njen nastop in dobo, ki jo bo (so)oblikovala, moramo razumeti širši politični, družbeni in filozofski kontekst, v katerem se je le-ta rodila in v katerem se (še vedno njen dobršen del – poleg vzpenjajoče se Kitajske) razvija.
Človekove pravice: od razrednega kompromisa do neoliberalne prisvojitve
21. 05. 2022 10.25Leta 1948 je bila sprejeta v Organizaciji združenih narodov Splošna deklaracija človekovih pravic. Deklaracija je bila kompromis med različnimi pogledi, kaj vse sodi v človekove pravice in je nastajala dolgo časa. Pomenljivo in pomembno je, da v tej deklaraciji najdemo štiri vrste pravic: politične, ekonomske, socialne in kulturne pravice. Deklaracija je v bistvu odražala specifičnost razmerij moči v povojni konstelaciji: močan socialistični blok in močna keynesianska država blaginje na strani kapitalističnega bloka, znotraj katerih so bile leve stranke in delavski razred (sindikati) izjemno močni.
Vzpon iliberalizma na periferiji EU v razmerah krize kapitalizma
02. 04. 2022 07.00Mineva že več kot tri desetletja, odkar je Francis Fukuyama objavil najprej znameniti esej, pozneje pa še knjigo z naslovom Konec zgodovine. V kontekstu padca berlinskega zidu in poraza Sovjetske zveze v hladni vojni ter realsocializma v Evropi, čemur je sledilo obdobje tretjega vala demokratizacije (Huntington), se je zdelo, da sta liberalna demokracija in kapitalizem postala univerzalni. Hkrati pa je bilo eksplicitno predpostavljeno, da je demokracija mogoča le v liberalnih in kapitalističnih družbah, kar je tudi pomenilo izenačitev liberalne demokracije z demokracijo nasploh. Ta teza je še posebej stavila na združenost oz. enačenje demokracije s kapitalizmom.
Ruski napad na Ukrajino: med varnostnimi razmisleki in Putinovim šovinizmom
19. 03. 2022 07.00Na Youtubu kroži posnetek kontroverznega predavanja, ki ga je imel leta 2015 na Univerzi v Chicagu slavni profesor mednarodnih odnosov John J. Mearsheimer. Naslov predavanja je "Why is Ukraine the West's Fault?" in v času mojega pisanja ima že več kot 20 milijonov ogledov. Mearsheimer, sicer eden najbolj slovitih zagovornikov raziskovalne paradigme, ki se v mednarodnih odnosih imenuje realizem (natančneje, napadalni realizem), v predavanju predlaga, da je zahod na tri načine vzročno – ne pa tudi moralno – odgovoren za Putinov prevzem Krima.
Putinove sanje: Vpliv in stara slava – pa cena?
27. 01. 2022 07.15Ob naraščanju napetosti na ukrajinsko-ruski meji je najbolj pogosto slišati vprašanje, kaj želi s konfliktom doseči ruski predsednik Vladimir Putin. Medtem ko nekateri menijo, da ni jasno, kaj želi, so drugi prepričani, da gre z obujanje ideje o veliki in močni Rusiji za povečanje geopolitičnega vpliva in utišanje domačih kritikov z ustvarjanjem zunanjega sovražnika. Poglejmo nekaj interpretacij dogajanja.
Liberalizem in njegov avtoritarizem
23. 01. 2022 09.36Zahodna oziroma evropska intelektualna tradicija na splošno govori zgodbo liberalizma. Govori zgodbo posameznika, katerega svobodo (ki naj bi bila njegov končni cilj) so omejevali razni zunanji dejavniki, kot so politična moč, oblike tradicije in v nekaterih primerih narava. Govori zgodbo posameznika, ki je inherentno enak drugim. Posameznika, ki je kategorično ločen od svoje širše skupine in ima vnaprej dane »človekove pravice«, a tudi posameznika, ki se po svobodni volji povezuje v kolektive, večje od njega.
Kaj je Evropa zares?
09. 10. 2021 07.00Evropa je bolj kot geografska realnost nek politično-sociološki konstrukt. Razlika med Evropo in "Neevropo" niso Ural, Bospor, Dardanele itd., ampak razlika v razmišljanju, drži in kulturni zapuščini. Kljub temu pa povprečen Evropejec ne bi znal identificirati lastnosti, ki ga naredijo "drugačnega". Če bo pod vplivom liberalizma, bo verjel, da ni večje razlike med njim, Indijcem, Indonezijcem ali Mongolcem. Če bo pod vplivom kakšnega lokalnega nacionalizma, bo verjel, da to, kar ima skupnega z drugimi evropskimi narodi, nima večjega pomena.
Vučić nad EU: Včasih je bilo veliko entuziazma. Protestniki izrazili zahteve
01. 09. 2021 08.59S podobami izgradnje sodobne Evrope se je na Bledu začel tradicionalni, že 16. Blejski strateški forum, ki je letos sredi slovenskega predsedovanja Svetu EU posvečen razpravam o prihodnosti EU. Na Bledu so se ob slovenskem političnem vrhu zbrali tudi predsednika Evropskega sveta in parlamenta ter številni premierji, ministri in drugi pomembni gostje. Razprava voditeljev je postregla z zavedanjem, da EU, ki jo pretresajo razpoke in nesporazumi, čaka veliko dela, če želi najti skupno strategijo in se iz "gasilca kriz" preobraziti (nazaj) v geopolitičnega igralca. Srbski predsednik je povezavo celo opozoril, da izgublja privlačnost za države kandidatke.
KOMENTAR: Bi se raje utopili ali goreli na grmadi?
29. 08. 2021 07.26S snemalcem sva prišla v Varšavo na dan obletnice varšavske vstaje. 1944. Na eni strani nacisti, na drugi strani Visle Sovjeti, vmes pa Varšavčani. 200.000 jih je izgubilo življenje, 85 odstotkov mesta je bilo porušenega do tal. Vstaja je bila zatrta. Sovjeti so se le še sprehodili po ruševinah in po dolgih mesecih nacistom zadali usodni udarec. In si podjarmili Poljsko. Poljska zgodovina je zapletena, dolga, a varšavska vstaja je poljski kult, vsi si jo lastijo, tudi tisti, ki sedaj odprto, javno podpirajo neofašizem. Ko se ob 17. uri 1. avgusta mesto ustavi, si v tisti minuti tišine duhovi mrtvih odpočijejo od praznih besed, obljub, lažnih upov in lakomne grabežljivosti. Minuta miru in spokoja. Zgolj minuta.
Neoliberalna globalizacija in populistični zaton liberalne demokracije?
29. 05. 2021 07.00Vsaj od izvolitve Donalda Trumpa za predsednika ZDA leta 2016 vse bolj množično prebiramo novo konvencionalno pripoved o tem, kako je globalizacija najedla demokracijo in omogočila vzpon avtoritarnih, neliberalnih populističnih gibanj. Privlačna zgodba, ki jo sestavljajo mnogi pisci političnih kolumn in ki se mestoma pojavi tudi v akademskih uspešnicah, ki so pred leti name naredile velik vtis, denimo The Road to Somewhere (Goodhart), Us vs. Them (Bremmer) in The People vs. Democracy (Mounk), je na prvi pogled elegantna.
Ali lahko ameriška politična kultura in ideologija preživita 21. stoletje?
08. 05. 2021 15.3620. stoletje je bilo brez dvoma stoletje Združenih držav Amerike. To je bilo stoletje, ko so si ZDA na ramenih evropskih razsvetljenskih idej, protestantske etike, neomajne vere v moč trga ter destruktivnih tendenc držav stare celine, ki so kulminirale v dveh svetovnih vojnah, izborile globalno hegemonsko pozicijo – tako v političnem kot tudi v ekonomskem in kulturnem smislu.
ZDA – demokracija ali volilna oligarhija?
10. 04. 2021 17.53Liberalna politična opcija in mediji so izvolitev Josepha Bidna za predsednika ZDA pozdravili z upanjem na ponovno vzpostavitev "normalnosti", oživitve zmernosti in politične korektnosti. Trump naj bi poosebljal vulgarnost, podpirali naj bi ga, kot se je slikovito izrazila Hillary Clinton, "basket of deplorables", Biden pa naj bi omogočil, da ponovno zaživita strpnost in demokratična kultura v ZDA. Biden je postal simbol demokracije, ki naj bi bila vpisana v temelje ZDA. Toda ključno vprašanje je: ali se je pod Trumpom ta demokratični sistem res izrodil, ali pa so že določeni elementi v sami zasnovi ameriškega političnega sistema problematični?
Remont družbenega in političnega sistema ZDA
23. 01. 2021 07.00Z zaprisego Bidna kot 46. predsednika ZDA se je končala ena najbolj bizarnih političnih epizod v ameriški zgodovini, toda problemi in delitve v ameriški družbi ostajajo tudi po slovesu Donalda Trumpa. Ali se bo Američanom uspelo pobrati – ekonomsko, kulturno in psihološko – je odvisno predvsem od tega, ali se bo demokratom kot vodilni stranki na ameriškem levem polu uspelo izumiti na novo in ali bodo njihovemu zgledu sledili tudi republikanci in ne nazadnje državljani.
Ameriški toksični koktajl: neenakost, odtujenost elit, rasizem in politična korektnost
18. 10. 2020 07.02Predsedniške volitve v Združenih državah Amerike so pred vrati, razkol v ameriški družbi pa že dolgo ni bil tako očiten. Notranje težave ZDA, ki jih v vsem blišču in bedi spremljamo v zadnjih mesecih, pa pravzaprav niso nek nov pojav, ampak kronična bolezen nekega imperija. Gre za delitve, ki presegajo oba predsedniška kandidata in se raztezajo globoko v ameriško preteklost. Vseeno pa bo od izida novembrskih volitev odvisno, kako bodo ZDA pristopile k reševanju nakopičenih stoletnih ekonomskih, rasnih, socialnih in drugih težav, ki tlijo v ameriškem kotlu.
Demokracija v času koronakrize v Sloveniji
07. 06. 2020 13.00Že več kot mesec dni potekajo protivladni protesti v različnih mestih po Sloveniji. Zaradi tega je tudi preklic epidemije in bližajočih se prvih 100 dni vlade pravi trenutek, da naredimo refleksijo protestniškega gibanja in stanja demokracije v Sloveniji.
Zgodba o liberalnem in neliberalnem slonu v dnevni sobi srednje in vzhodne Evrope
01. 02. 2020 07.00"Upanja nedvoumno ne gre enačiti z optimizmom. Ne gre za prepričanje, da se bo nekaj na koncu dobro izšlo, temveč za prepričanje o tem, da je nekaj smiselno, ne glede na končni rezultat." (Vaclav Havel, 1990)
Politične živali – 2. del
22. 12. 2019 07.23Liberalizem je v prejšnjem stoletju iz spopada velikih ideologij izšel zmagoslavno. Najprej je leta 1945 “porazil” fašizem, nato pa leta 1990 še komunizem. Nekateri javni intelektualci in zagovorniki modernega liberalizma so v zanosu zmagoslavja razglasili konec zgodovine, s tem pa tudi konec politične filozofije.
Poljska: politično razklana država, ki bo odločala o svoji prihodnosti
02. 10. 2019 06.00Strmoglavljenje vladnega letala s predsednikom države na krovu, umor ljubljenega in hkrati osovraženega liberalnega župana Gdanska ter sporna pravosodna reforma ... to je le nekaj notranje političnih pretresov na Poljskem, ki so se dotaknili cele Evrope. Še ta mesec državo čakajo prelomne parlamentarne volitve, ki bodo vsaj nakazale, ali bo Poljska Uniji ponudila roko ali obrnila hrbet.
'Prihajajo vojskovodje, voditelji, ki vodijo z dejanji, in ne ljudje, ki nosijo vrednote'
25. 09. 2019 07.00Na začetku 21. stoletja je vloga nekoč prevladujoče politične ideologije zahodne Evrope v zatonu. Socialdemokratske stranke so v zadnjih letih utrpele boleče poraze oz. izkusile močan padec podpore pri volivcih. O tem, kje se skrivajo razlogi za zaton ene najstarejših političnih sil v evropski tradicionalni tradiciji, in kako se lahko socialdemokrati zoperstavijo pojavu novih populističnih strank, ki v ospredje postavljajo ideje nacionalizma, smo se pogovarjali s političnim filozofom dr. Igorjem Pribacem. “Gre za neke vrste umiranje na obroke, prebojne moči ne vidim,” je jasen sogovornik.
Kam bo padla demokracija, ko se bo razblinil mehurček
15. 09. 2019 07.00Evropa v teh dneh dobiva novo "vlado". V naslednjih petih letih bo nova komisija soočena s spremembami, ki bodo bistveno in dramatično definirale ter spremenile našo prihodnost. Predvidevamo lahko, da bo slovenski komisar, če bo potrjen, s svojim resorjem precej bolj v ospredju, kot si mislimo. Mi pa se obnašamo, kot da je naš način življenja nekaj, kar se ne bo nikoli spremenilo. V uredništvu 24ur.com smo vam pripravili serijo člankov o stanju demokracije v Evropi. Prepričani smo, da ne smemo postati žaba, ki se počasi kuha in poskuša odskočiti, ko je prepozno.
Boris Johnson bi zaustavil 'eksplozijo davkov na grehe'
04. 07. 2019 11.31Najverjetnejši naslednik britanske premierke Therese May, Boris Johnson, je prepričan, da t.i. davki na grehe najbolj prizadenejo revnejše prebivalstvo in tako napoveduje boj proti pretirano zaščitniški državi. Na drugi strani zdravstvene organizacije trdijo, da davki na tobak in alkohol rešujejo življenja.
Kdo bo nasledil Merklovo: 'mini Merkel', njen največji kritik ali nekdanji rival?
06. 12. 2018 11.51Angela Merkel se poslavlja s položaja vodje nemških krščanskih demokratov. V petek bodo na konvenciji stranke izbrali njenega naslednika. Bo to njena "varovanka" ali se bodo delegati odločili za povsem nov stil vladanja in dali priložnost konservativnemu milijonarju ali mlademu "znotrajstrankarskemu vodji opozicije"?
Šarec: Liberalci bodo močna sila v boju proti evroskepticizmu
09. 11. 2018 15.58Premier in predsednik LMŠ Marjan Šarec je ob odprtju kongresa evropskih liberalcev (Alde) v Madridu poudaril, da je Slovenija odprta, liberalna država ter članica Evropske unije, ki verjame v močno in integrirano EU. Pred evropskimi volitvami je izrazil prepričanje, da bodo liberalci močna sila v boju proti evroskepticizmu.
Huda zmota: 'Verjeli smo, da je demokratični proces samoumeven in nepovraten'
30. 09. 2018 14.25"V številnih srednjeevropskih državah imamo odmik od nečesa, kar smo jemali za samoumevno – demokracije. Gledamo nazadovanje demokracije, ki smo jo dvajset let po padcu komunizma imeli za dano dejstvo. Ampak smo se motili." Tako o trku "svetov", ki ga trenutno gledamo v EU med predvsem državami višegrajske skupine in "starim jedrom", pravi eden največjih evropski poznavalcev situacije, francoski zgodovinar in politolog Jacques Rupnik.
Zgodbe preteklosti v oddaji Svet na Kanalu A
23. 03. 2017 15.08Oddaja SVET na Kanalu A bo gledalcem ob petkih predstavila novo rubriko: Zgodbe preteklosti. Pripravlja jih novinar Adi Omerović, ki bo skozi resnične zgodbe in pripovedi vsak teden obudil dejstva in okoliščine skritih prelomnih trenutkov, ki so vplivali na potek naše zgodovine in razvoj družbe.
Kaj določa čustva do beguncev? 'Grški duh', strah, predsodki, zgodovina, podobe mladih moških ali premalo informacij?
23. 10. 2015 07.00Skozi Evropo se vije begunski val, odzivi nanje pa ne bi mogli biti bolj različni. Od ograj do napisov dobrodošlice. Sovražnost rojevajo strah, stereotipi, pomanjkanje lastne identitete in šibko gospodarstvo, pravijo strokovnjaki. Posledice so lahko hude, tudi rojevanje ekstremizma. Vzhodna Evropa pa: nismo sovražni, smo pa rekli ne liberalizmu.
Nova stranka na levi, ki želi sistem graditi na novo
11. 02. 2014 08.28Slovenija bo dobila novo stranko Iniciativa za demokratični socializem. Njeni ustanovitelji so prepričani, da je v Sloveniji čas za krepitev levice, pravijo pa, da se ne bodo zadovoljili s kozmetičnimi popravki sedanjega sistema, temveč želijo zgraditi novega.