kraška

Zaradi deževja več rek prestopilo bregove, ojezerjena tudi kraška polja

Reke imajo v večjem delu države veliko vodnatost, ki se počasi povečuje. Razlivajo se Reka, Ljubljanica ter Krka v zgornjem toku, reke v Istri ter pretok Vipave. V srednjem in spodnjem toku se lahko razlijeta tudi Sava in Kolpa, opozarjajo na Arsu. Zaradi nevarnosti snežnih plazov odsvetujejo obisk gora.

Na robu živčnega zloma zaradi gradbenega dovoljenja

Težave pri pridobivanju gradbenih dovoljenj imajo tudi podjetniki. Za tri projekte, skupno 22 stanovanj, je podjetnik iz Izole čakal na gradbeno dovoljenje na sežanski upravni enoti leto in pol, zaradi tega pa skoraj doživel živčni zlom. Bil je v primežu bank in kupcev stanovanj. Bodo postopki hitrejši, ko bodo prihodnje leto vse upravne enote vključene v sistem eGraditev? Lani je bilo za stanovanjske stavbe izdanih skoraj 2.500 dovoljenj, preverili smo, koliko stane gradbeno dovoljenje in v kateri občini je komunalni prispevek najcenejši?

Zaradi opitih voznikov letos umrlo 13 ljudi

Alkohol je eden od glavnih dejavnikov tveganja za udeležbo v prometnih nesrečah. Letos so do 15. oktobra opiti vozniki povzročili 1190 nesreč oziroma en odstotek več kot v enakem obdobju lani. Umrlo je 13 udeležencev, kar je dva manj kot v enakem obdobju lani, a hkrati tudi za polovico manj kot v 2020, kažejo podatki Agencije za varnost prometa.

24 novih krajev na seznamu, ki nas opominja, kaj imamo

Sipine, ki so videti kot ogromne bele rjuhe, veličasten nemški grad, nenavadna poslikana afriška vasica in otok, za katerega večina še ni slišala. Vsi so se znašli med 24 novimi vpisi na seznamu svetovne kulturne dediščine. Nam najbližja je jama Vjetrenica v Bosni in Hercegovini.

Kraški ovčarji – slovensko kinološko zlato

Kraški ovčarji oziroma kraševci – slovenska naravna dediščina, čuvaji črede. So ena najstarejših in ena prvih mednarodno priznanih pasem psov, edina slovenska avtohtona pasma, še zadnje kinološko zlato. Večkrat so bili na robu obstoja, a so jih kinološki zanesenjaki vedno nekako uspeli rešiti. Kakšni pa pravzaprav so kraški ovčarji, kakšna je njihova zgodovina, koliko jih je danes in zakaj so tako posebni? O tem nocoj v rubriki 24UR Fokus.

Prebili vse predore: po naključju prodrli v najdaljšo kraško jamo

Drugi tir je dosegel nov mejnik. Izvajalci glavnih gradbenih del so izkopali še zadnje metre servisnih cevi predora Lokev in Beka. S tem so prebili vseh 10 predorskih cevi na trasi drugega tira. Pri izgradnji trase so delavci izkopali 37,4 kilometra predorov.

6714 metrov: Slovenija dobila nov najdaljši predor

Na prvem predoru drugega tira, v predoru Lokev, so izkopali še zadnji meter glavne cevi. Iz divaške smeri so izkopna dela začeli novembra 2021, skoraj eno leto po pričetku pa so se začela izkopna dela tudi na koprski strani. V predoru že potekajo betonerska dela, ki so deloma potekala hkrati z izkopnimi deli.

Pahor in Mattarella dobila častni doktorat tržaške univerze

Nekdanji predsednik republike Borut Pahor in aktualni italijanski predsednik Sergio Mattarella sta na Univerzi v Trstu prejela častna doktorata iz prava. Kot so utemeljili na slovesni podelitvi, sta priznanje prejela, ker sta se odločno zoperstavila ozkoglednosti nacionalističnega egoizma in se zavzela za politiko sprave. Njuno najbolj izstopajoče skupno dejanje je bi obisk obeležij žrtvam fojb in štirim ustreljenim slovenskim oz. hrvaškim antifašistom v Bazovici, ko so podpisali tudi sporazum o vrnitvi Narodnega doma tržaškim Slovencem.

Objavljen razpis za vpis v srednje šole in dijaške domove

Ministrstvo za izobraževanje je objavilo razpis za vpis novincev v srednje šole in dijaške domove za šolsko leto 2024/25. Na srednjih šolah je razpisanih 26.066 vpisnih mest. Informativni dnevi so predvideni 16. februarja ob 9. in 15. uri in 17. februarja ob 9. uri.

Kraška megla, pogozdovanje z droni in plavajoče smeti

Skrivnostna kulisa je poskrbela za dodaten dramatični učinek ob otvoritvi še ene gradbene etape največjega infrastrukturnega projekta v državi. Medtem pomoč za slovenske gozdove prvič prihaja iz zraka. Stroji pa so začeli z rušenjem nelegalno postavljenega objekta na Hvaru. Svetovne medije so dosegle fotografije žalostnih prizorov Drinskega jezera pri Višegradu. Kaj je še zaznamovalo pretekli teden?

Dron in semenske kroglice: bo reševanje tropskih gozdov ozelenilo tudi Kras?

Težko dostopen kraški teren, ki je zaradi neeksplodiranih ubojnih sredstev ob tem tudi izjemno nevaren. A po lanskem "mega" požaru, kot ga označuje župan komenske občine, je treba pogozditi tudi ta območja Krasa. Na enem hektarju zemlje bodo zato listavce – lipo, trokrpi javor, maklen – posadili kar z dronom hrvaškega podjetja, ki bo s posebnim sistemom na Kras odvrgel posebne semenske kroglice. Gre za tehnologijo, ki se je kot uspešna izkazala že na pogoriščih na Hrvaškem, uporabljajo pa jo tudi na drugem koncu sveta, v tropskih gozdovih.

Zaradi vetra in padavin Arso za del države izdal oranžno opozorilo

Prvi decembrski dan zaznamuje izjemno velik temperaturni kontrast med nižinami vzhodnega in severovzhodnega dela Slovenije ter preostalim delom države. Na Ribniškem je medtem močan veter s sunki do 100 kilometrov na uro odkrival strehe in ruval drevesa. Reke bodo naraščale, zlasti na Gorenjskem se lahko razlijejo iz struge. Arso je za del države izdal oranžno opozorilo. Ohladitev, ki bo tudi nižinam prinesla snežinke, nas bo po zadnjih izračunih dosegla jutri pozno popoldne in zvečer. A sneženje bo hitro oslabelo in ponehalo, zato bo po nižinah le tu in tam zapadlo nekaj centimetrov snega.

Vremenska fronta, ki prihaja v noči na petek, bo izrazitejša in bolj nevarna

Končal se je rekordno topel in marsikje tudi eden najbolj mokrih oktobrov v zadnjih sto letih. A napoved za prihodnje dni ni nič kaj vzpodbudna. Kot vse kaže, bo dogajanje ob vremenski fronti, ki nas bo od zahoda dosegla v noči na petek, še nekoliko izrazitejše in bolj nevarno, kot je bilo v preteklih dneh. Najobilnejše padavine bodo spet nastajale ob izrazitejših pregradah zahodne in južne Slovenije. Pestro vremensko dogajanje bo dodatno začinil še veter. Meja sneženja se bo v noči na petek prehodno dvignila nad naše najvišje vrhove, potem se bo spet spustila.

Golob po 'hudi uri' obiskal Baško grapo, v Kamniku alarmni sistem na plazu

Močno deževje z vetrom je tudi ponoči povzročalo nekaj nevšečnosti po državi. Meteorna voda, narasli vodotoki in hudourniki so poplavljali objekte in ceste, ponekod so se prožili zemeljski plazovi. Civilna zaščita na plazu Blate na Kamniškem vzpostavlja alarmni sistem, ki bo prebivalce opozarjal na morebitno plazenje in omogočil pravočasno evakuacijo ljudi. Vodnatost rek je medtem v večjem delu države še vedno velika, morje bo poplavljalo v višini do 30 centimetrov. Premier Robert Golob si je medtem po petkovi ujmi ogledal razmere v Baški grapi.

Deček z modrim dežnikom in vrečko prigrizkov

Ko je helikopter Slovenske vojske pristal na travniku v Letušu, je k posadki pristopil tudi mali deček. V eni roki je držal moder dežnik s pošastjo, v drugi belo vrečko s prigrizki zanje. Tako je sprejel pomoč, ki je prišla v njegov kraj. Ganljiv trenutek, ujet v objektiv, s pripisom "vsi za enega, eden za vse", nedvoumno povzame dogajanje zadnjih nekaj dni in simbolizira fazo, v katero po katastrofalnem neurju prehaja Slovenija. Pomoč. Solidarnost. Hvaležnost. Slovenija ob vsaki krizi dokazuje, da ima cel kup dečkov z modrimi dežniki.

'Slovenska beseda ne bo utihnila'

"Smrt fašizmu, svoboda narodu," je nedavno odmevalo v vasici Ocizla pri Kozini. S proslavo so se poklonili prvim borcem za slovenski jezik revolucionarne podtalne organizacije slovenskih in hrvaških domoljubov, predvsem protifašistom, imenovanih TIGR. Borili so se za svobodo, v kateri si lahko brez strahu govoril slovenski jezik in se gibal po slovenski zemlji.

Trije znaki kakovosti, po katerih prepoznamo pristnost tradicionalnih lokalnih izdelkov

Kar 29 pristnih slovenskih kulinaričnih izdelkov danes nosi evropsko zaščito z enim od treh znakov kakovosti: "zaščitena označba porekla", "zaščitena geografska označba" in "zajamčena tradicionalna posebnost".

V Sloveniji več debelih moških kot žensk, regionalno najbolj izstopa Pomurje

Najnovejši znani podatki o prekomerni telesni teži in debelosti v Sloveniji so iz leta 2020, kažejo pa, da je debelih 21,5 odstotka moških in 17,4 odstotka žensk. Poleg tega se več kot 48 odstotkov moških in več kot 29 odstotkov žensk sooča s čezmerno telesno maso. Podatki se ne razlikujejo le po spolu, pač pa tudi po starosti, izobrazbi in regiji. Regionalno glede debelosti najbolj izstopajo Pomurje, Posavje in Jugovzhodna Slovenija. V Pomurju je tako denimo debel vsak četrti človek.

Sreča močno povezana z osebnimi odnosi: 'Bodimo pozorni, hvaležni in prijazni'

Dohodek in sreča nista nujno pozitivno povezana. To potrjujejo tudi podatki Statističnega urada RS, ki so jih zbrali ob mednarodnem dnevu sreče. Prebivalci statističnih regij, ki se počutijo srečni ves čas ali večino časa, namreč niso vedno hkrati tudi najbolj zadovoljni s finančnim stanjem v svojih gospodinjstvih.

V dveh letih naj bi v Divači začela obratovati največja sončna elektrarna v Sloveniji

Divaški občinski svetniki so na seji prejšnji teden potrdili sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za umestitev sončne elektrarne ob avtocestnem razcepu pri Divači. Elektrarna naj bi začela obratovati v roku dveh let, vendar je že pred samim sprejetjem naletela na različna mnenja, kar se tiče koristi, ki jo bo občina imela od elektrarne in okoljskega vpliva.

Marko Lapajne

Marko zase pravi, da je oseba z ostrim pogledom, za katero se skriva mehka duša, ki je vedno pripravljena pomagati. Že od malih nog je ljubitelj sladkega, kar pa je z leti s svojimi kuharskim znanjem nadgradil, da lahko sedaj s sladicami razvaja svojo družino. V kolikor bo s svojimi specialitetami navdušil MasterChef sodnike in zmagal, bi delež nagrade usmeril v kuharsko izobraževanje.

Tabor po Domžalah presenetil še Celje in mu odščipnil točki

Potem ko je večino jeseni preždela na zadnjem mestu lestvice, je kraška zasedba še na drugi tekmi spomladanskega dela ostala neporažena. V prejšnjem krogu je visoko zmagala v Domžalah, tokrat pa je ob koncu tekme odščipnila še točko favoriziranemu Celju (2:2). Zasedba Dušana Kosića ima tako zdaj na osmem mestu dve točki več od zadnjeuvrščenih Radomelj in Gorice, ki imata tekmo v dobrem, Celje pa vsaj za zdaj ostaja na drugem mestu.

V Loškem Potoku –23 stopinj, v prihodnjih dneh občutna otoplitev

V tem tednu se predvsem prebivalci višje ležečih krajih, ki jih še prekriva debela snežna odeja, zbujajo v zelo mrzla jutra. Marsikje je petkovo jutro postreglo z še nižjimi temperaturami kot pretekli dnevi. V Novi vasi na Blokah so izmerili –22, v Retjah v Loškem Potoku pa neuradno celo –23 stopinj Celzija. V prihodnjih dneh se bo mrzel zrak umaknil iznad naših krajev. Ponekod bodo temperature že ta konec tedna presegle 10 stopinj, v prihodnjem tednu pa se bo lokalno ogrelo celo do 15 stopinj Celzija. Ali to pomeni, da se zima poslavlja?

Domžalčani po preobratu do zmage proti Celju, uspešen tudi Koper

Nogometaši Domžal so po zaostanku z 0:1 proti moštvu Celja pripravili rezultatski preobrat in z zadetkom Podlogarja v četrti minuti sodnikovega dodatka prišli do pomembne prvenstvene zmage. Precej bolj prepričljiva je bila zmaga Koprčanov proti Sežancem, bilo je namreč 5:1 za varovance trenerja Zorana Zeljkovića.

Klakočar Zupančič: Naši predniki na Primorskem niso bili hlapci

V portoroškem Avditoriju se je odvila državna proslava ob 75. obletnici vrnitve Primorske matični domovini. Slavnostna govornica, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, je poudarila, da naši predniki na Primorskem niso bili hlapci, ampak antifašisti, predvsem pa pokončni in enotni.

Ali smo v Sloveniji tik pred odkritjem najgloblje jame v Evropi?

Jamarji prav zdaj odkrivajo, kako globoka je in kako se nadaljuje jama na Kaninu. To je več kot 1200 metrov globoko Skalarjevo brezno, ki bi ga jamarji radi povezali s slapom Boka. Če ta povezava obstaja, potem imamo najglobljo jamo v Evropi in tretjo najglobljo na svetu.

KrasPass Gourmet poletje

Letošnja suša hujša od tiste leta 2017: Najbolj prizadeti so nasadi zelenjave in žit

Pretekli vikend so vroče poletne dni v nekaterih predelih Slovenije prekinile plohe. Vendar je bila količina padavin bistveno premajhna, da bi končala že večmesečno sušo. Zaradi dolgotrajne suše listje na nekaterih drevesih že dobiva jesenske barve in odpada, rečne in potočne struge pa postajajo vse bolj suhe. Suša je prizadela tudi kmetovalce in predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Roman Žveglič ocenjuje, da je škoda zaradi suše letos že večja od tiste leta 2017. Najbolj so prizadeti nasadi zelenjave in sadja, trajni nasadi poljščin, tudi žit je zaradi vročinskih udarov od 20 do 30 odstotkov manj.

Dež že drugič zatajil, a dan na Krasu minil mirno

Stanje na obeh požariščih na Krasu je ves dan mirno, čeprav ga ni bilo veliko, je dež vseeno izboljšal oziroma vsaj omilil razmere. Pojavljajo se še manjša žarišča, vendar jih je veliko manj kot v preteklih dneh. Gasilci na terenu bodo prilagodili gasilsko stražo novim razmeram.

Ekološko kmetijstvo mrtva črka na papirju? Večina strank brez konkretnih zavez

Ob pridelavi visoko kakovostne in varne hrane ekološko kmetijstvo pomeni trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in uveljavljanje načela dobrobiti živali, je zapisano na straneh slovenskega kmetijskega ministrstva. Odločevalci naj bi se glede na zapisano zavedali pomena ekološkega kmetijstva, a stanje na terenu kaže, da gre še vedno za zgolj mrtve črke na papirju. Stranke smo vprašali, kako bi se soočile s to problematiko. V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije si želijo več posluha za ekološko kmetovanje, ki je v Sloveniji slabo izkoriščena priložnost, ki bi pripomogla k naslavljanju tako okoljskih kot zdravstvenih izzivov države. Obljube političnih strank pred volitvami komentirajo z besedami, da je za zdaj veliko navajanja, kaj vse je treba postoriti, konkretnih nalog in zavez pa večinoma žal ni.