kondenzacijska
Evropski energetski trend – zemeljski plin
01. 02. 2021 00.15Gospodinjstva potrebujejo vse več energije, zato je pomembno, da izberejo pravi energent. Zemeljski plin prinaša obilo prednosti, kot so nizka cena, nizek ogljični odtis in udobje pri uporabi. Zato je najbolj priljubljen energent po celotni Evropi.
Katere vrste megle poznamo in zakaj so oblačne noči toplejše od jasnih?
13. 11. 2020 07.00Jeseni je naša zvesta spremljevalka megla, ki je v preteklih dneh prekrivala ne le naše kraje, ampak tudi večji del vzhodne in srednje Evrope. Nastanek megle je pri nas najpogosteje povezan z nočnim ohlajanjem. Takrat se hladen zrak iz okoliških pobočij steka v nižje dele površja, kjer se še nadalje ohlaja. Ker so noči v tem delu leta že dolge, sonce pa nima dovolj moči, da bi premešalo ozračje, se ob dalj časa trajajočem anticiklonu nabere debelejša plast megle, lahko rečemo, da nastanejo prava morja hladnega in vlažnega zraka, kar se je zgodilo tudi v tem tednu.
Megla, zvesta spremljevalka jesenskih dni. Kako nastane?
06. 09. 2018 09.00Pogosta spremljevalka jesenskih dni je megla, ki nas v tem letnem času pogosto prikrajša za kakšno uro dopoldanskega sonca. September je po številu dni z meglo primerljiv z ostalimi jesenskimi meseci. Če v avgustu v Ljubljani povprečno beležimo šest meglenih dni, ta številka v septembru naraste že na dvanajst.
Kako nastane kondenzacijska sled?
15. 09. 2016 20.38Med najbolj vidnimi človeškimi vplivi v ozračju so zagotovo kondenzacijske sledi. V resnici gre za oblak. Letala potujejo na višini približno 10 km, kjer je temperatura okoli - 50 stopinj. Razlog, zakaj nastane kondenzacijska sled, pa je izpuh motorjev letala. Ta vsebuje močno segreto vodno paro, saje in pline. Vodna para se zaradi zelo hladnega ozračja skondenzira v oblak ledenih delcev.
Kriza, hujša od gospodarske?
26. 04. 2009 06.30Lani je v Sloveniji pomrla najmanj polovica čebel, vendar tudi letos ne kaže nič bolje. Medtem tudi po svetu vsak dan nepojasnjeno umre približno milijarda čebel. Kaj se dogaja?