kolumna
Bo leto 2025 prelomno? Seveda bo!
05. 01. 2025 07.00Vsaj tako prelomno bo kot leto poprej in leto poprej. Bo to morda tudi leto, ko bomo postali še neumnejši? Še bolj vase obrnjeni, vedno bolj odporni na trpljenje drugih? Naj bo zabeleženo, da je vprašanje, ki je zelo retorično in nekoliko provokativno, samo toliko, da morda zbudi zanimanje bralca, postavljeno v prvi osebi množine.
Kako nam indeks ekonomske svobode pomaga razumeti neoliberalizem
31. 08. 2024 07.00Indeks ekonomske svobode, ki ga objavlja kanadski inštitut Fraser, je za družbene analitike priročen merski inštrument. Meri pet vidikov: skromnost države, integriteto pravnega sistema in zasebne lastnine, vzdržnost denarne politike, svobodo mednarodne trgovine in skromnost regulacije. Pokriva veliko večino držav, dostopen je tudi za preteklost, vsi njegovi sestavni deli so transparentno prikazani in javno dostopni. Prav tako izhajajo iz priznanih mednarodnih inštitucij, na katere se raziskovalci stalno zanašamo.
Umrla pisateljica in kolumnistka Tereza Vuk
18. 06. 2024 09.50Umrla je pisateljica in kolumnistka Tereza Vuk, poročajo mediji. S svojo zadnjo knjigo Zakaj ima moj hudič krila se je uvrstila v širši nabor nominirancev za Delovo nagrado kresnik 2024 za najboljši roman preteklega leta. Stara je bila 47 let.
E-glasovanje: preteklost, sedanjost in prihodnost z vidika kibernetske varnosti
18. 02. 2024 11.52Prizadevanje za sisteme e-glasovanja predstavlja pomemben premik v tem, kako demokracije izvajajo volitve. Ta prehod pa je zajet v polemike in pomisleke glede kibernetske varnosti, kar so še posebej poudarile sporne predsedniške volitve v ZDA leta 2016 in 2020. Medtem ko privlačnosti izboljšane dostopnosti in učinkovitosti ni mogoče zanikati, ostaja varnost takih sistemov najpomembnejša skrb.
Slovenci še vedno egalitarni po dohodku, vedno manj po premoženju
02. 09. 2023 16.21V svetu je trenutno še moderen tako imenovani trend 'stealth wealth'. Izraz prihaja iz vojske, če se spomnimo 'stealth letal', torej nevidnih letal. V tem primeru pomeni nevidno bogastvo.
Strateško načrtovanje in zakaj ga v Sloveniji ni?
26. 08. 2023 18.00V teh dneh se večji del naše države še vedno spopada s posledicami katastrofalnih poplav, ki so povzročile tako neznansko razdejanje in materialno škodo kot žal tudi izgubo človeških življenj. Poplave so, kot druga večja naravna katastrofa tega poletja, nastopile le nekaj tednov po eni izmed najhujših neviht v zadnjih dvajsetih letih, ki je – predvsem zaradi toče in uničujočega vetra – pustila znatno škodo na kmetijskem pridelku, domovih in drugi osebni lastnini naših državljanov.
Od antifašizma do boja proti 'totalitarizmom'
06. 05. 2023 09.36Zmaga antifašističnih sil, ki so jih tvorili pretežno socialisti, komunisti in social demokrati ter v manjši meri liberalci različnih predznakov, nad fašizmom v drugi svetovni vojni, je fašizem politično, teoretsko in ideološko delegitimirala. Fašizem je bil poražen s skupnimi močmi socialističnega in liberalistično-kapitalističnega tabora. Vendar je njegova zgodovinska delegitimacija bila zgolj prvi korak v veliko bolj pomembnem procesu – delegitimaciji socializma in postavljanju kapitalizma in liberalizma kot dveh edinih možnih ekonomskih in politično-ideoloških temeljev sodobnih družb.
Feminizem v vsako slovensko šolo, vas in mesto
11. 03. 2023 07.00Bo letos kaj drugače? Celo leto so se ponovno pridno zbirale statistike, štele so se žrtve femicidov, seštevali so se klici na policijske postaje, preračunavali sta se plačna in pokojninska vrzel in nastalo je na desetine grafov, ki nam kažejo, da res ni vsak dan 8. marec. Kako znova definirati to štetje in računanje, da bi v enačbo lahko dodali še to, kar se nam dogaja poleg življenja številk. Recimo, vse tisto čemur smo priča doma, ko hodimo po ulici ali ko zabijamo svoj čas na svetovnem spletu?
Vesolje kot globalna arena
30. 01. 2023 12.46Vesolje že stoletja vzbuja občudovanje in navdih mnogih. Začetki raziskovanja in preučevanja vesolja segajo v zgodovino, ko so prve zibelke civilizacij začele raziskovati in razlagati naravne pojave s pomočjo nebesnih teles. Poleg tega so že v antični Grčiji številni astronomi skušali razložiti pojave okoli sebe in opravili različne izračune o vesolju. Vse te študije so temeljile na primitivnih opazovanjih s tal, saj se je satelitska tehnologija pojavila šele v dvajsetem stoletju. Kljub temu številni strokovnjaki s področja vesoljskih znanosti trdijo, da so prav ta primitivna opazovanja pripomogla k razvoju in natančni analizi vesolja.
Sneti: Danes je slabo igro skoraj težko narediti
04. 12. 2022 15.31Sergej "Sneti" Hvala je gamerjem najbrž dobro poznano ime, saj že debelih trideset let piše o videoigrah, prej v reviji Joker, zdaj v Jazbini. Nedavno je izšla knjiga Prva bitnost, v kateri je zapisal zgodovino videoiger od začetkov pa do sredine 90. let. Več o knjigi in igrah si preberite v našem nedeljskem intervjuju.
Kdo se boji močnih, pametnih žensk?
12. 11. 2022 07.17Enega nedavnih, še lepih sončnih dni sem bila priča drobni zgodbi, šla sem mimo kavarne, kjer sta sedeli ženska z dojenčkom in še ena ženska, morda prijateljica, sorodnica. Na vsa usta smejočemu se dojenčku je navdušeno, ljubeče govorila: "In da boš zrasla pametna, radovedna, vztrajna, močna ..." Imamo hčere, sestre, vnukinje, nečakinje, pametne, z doktorati bodo, za Nobelovo bodo, pa še vedno jih bodo moški označevali za punčke v peskovniku, posebej, če bodo res sposobne in odločne. In slej ko prej bodo naletele na stekleni strop, kaj strop, steklene stene.
Učenke, dobrodošle v novem šolskem letu
01. 10. 2022 07.00Pred nekaj tedni se je pričelo novo šolsko leto, ki je že v prvih dneh postreglo z realnim prikazom stanja in razumevanja naših osnovnih šol kot prostorov, kjer bi se lahko spodbujalo in zasledovalo uresničevanje enakosti spolov. Mladost(ništvo) je naporno življenjsko obdobje, ko se med grajenjem identitete mladi soočajo z veliko vprašanji in odločitvami, ki bodo kasneje pomembno vplivala na njihova življenja. Dobro bi bilo, če bi vsaj v šoli, med šolskim delom in z učnimi vsebinami mladi bili spodbujeni k preseganju stereotipnih in neresničnih predstav, ki možnosti njihove prihodnosti omejujejo na podlagi pričakovanj, povezanih s spolom.
Demokracija v razredni družbi?
04. 09. 2022 12.40Demokracija kot specifična politična praksa in politična ureditev od nekdaj vzbuja zelo protislovne sentimente. Že v antični Grčiji so se bali demokracije. Zakaj je tako, lahko sklepamo že iz samega imena: demokracija označuje v bistvu moč in vladavino ljudstva (demos + kratos/kratein) – pri tem je treba seveda poudariti, da so v ljudstvo takrat bili všteti le polnoletni moški, ženske, tujci, sužnji pa ne. In vendar je bila ta demokracija zelo nevarna, saj je omogočala ljudstvu, da vpliva na lastne življenjske okoliščine. Znamenite Klejstenove reforme so omogočile vključitev kmetov v politično skupnost, kar je v tistem času pomenilo tudi, da se je pritisk na ekonomsko izkoriščanje kmetov zelo zmanjšal in so lahko kmetje, s tem ko so postali tudi državljani, ubežali izkoriščanju s strani bogatih.
Protislovja 'populizma': med zmerljivko, konceptom in politično emancipacijo
02. 07. 2022 15.54V zadnjem desetletju je populizem postal eden najpogosteje uporabljenih pojmov, tako javno kot tudi v akademskih krogih. Zlasti po referendumu leta 2016 in brexitu ter zmagi Donalda Trumpa na ameriških volitvah so analize in raziskave populizma doživele razcvet. Od takrat so se pojavili številne knjige, članki in zborniki, ki so poskušali obravnavati fenomene populizma in populističnih politikov ter nevarnost populizma za liberalno demokracijo. Ni presenetljivo, da je beseda populizem postala beseda leta 2017 Cambridgevega slovarja. Od takrat pa vse do danes doživljamo, če je medijem in znanstveni skupnosti verjeti, pravi razcvet populistične politike. Vse bolj se zdi, da bo populistični trenutek, o katerem pišeta Chantal Mouffe in Yasha Mounk, verjetno postal populistično stoletje (Rosanvallon). Toda, kaj je sploh populizem?
Opomnik, da NATO trenutno ne meče bomb na evropske civiliste
26. 03. 2022 07.00K sreči večina Evropejcev tega opomnika ne potrebuje. Niti ga ne potrebujejo voditelji zahodnih držav, ki so ob Putinovi invaziji na Ukrajino presenetljivo enotni, kljub dolgoletnim naporom ruskega predsednika, da s kibernetsko vojno to enotnost razgradi. Vseeno pa je moč v zahodnih evropskih državah zaznati manjšinski argument, da je za Putinovo invazijo na Ukrajino v resnici kriv NATO oziroma Američani, ker da s svojo širitvijo na vzhod ogrožajo Rusijo. Kljub temu, da gre za manjšinsko mnenje, se manifestira v različnih pojavnih oblikah in ideoloških barvah, vsem pa je skupno, da noben od teh argumentov v dani situaciji pač ni na mestu.
Kako govoriti in kako ne govoriti o kapitalu
05. 02. 2022 17.45Površno antropomorfiziranje in predvsem zarotniški govor o kolektivnih akterjih in sistemih je pogosta in privlačna intelektualna praksa, ki je v resnici dokaj slaba in se ji je bolje ogniti. Včasih je seveda lahko govor o denimo državi, kapitalu (ali kapitalizmu), delavstvu, administraciji ipd. kot o enotnem akterju z jasnimi cilji in voljo, da te cilje dosega, prikladna in uporabna bližnjica, ki ne preveč zavajajoče poenostavlja sicer prezapleteno resničnost in nam jo ravno prek poenostavitve (in delne izgube točnosti) pomaga bolje razumeti. Toda pogosto ni tako. Zakaj?
Nova Zelandija zagovarja 'sistem, ki deluje', noseči novinarki predlaga novo prijavo
31. 01. 2022 11.33Potem ko je v svetovnih medijih zaokrožila zgodba Charlotte Bellis, noseče novinarke, ki je zaradi strogih ukrepov, ki jih je v luči epidemije covida-19 sprejela novozelandska vlada, obtičala v Afganistanu, so se pojavili pozivi oblastem, naj vendarle prilagodijo kriterije za vstop v državo in dodelitev obvezne karantene nosečnicam. In medtem ko se Nova Zelandija ukvarja z birokracijo, je njena zgodba na drugi strani naletela tudi na kritike opazovalcev, borcev za pravice žensk in samih Afganistancev.
Digitalizacija zdravstva in srebrna ekonomija
06. 11. 2021 17.56Kralj je roko svoje hčere obljubil mladeniču, ki bo najbolje razrešil tri izzive. Prvi izziv snubcev bo dobil tisti, ki bo prvi uzrl jutranje sonce. Peter je prosil za nasvet svojega dedka in ta mu je rekel, naj se obrne proti zahodu, na vršace gora, tja se bodo uprli prvi jutranji žarki. Vsi snubci so se obrnili na vzhod, Peter pa je upošteval dedkovo modrost in zmagal prvi izziv. (Povzeto po slovenski ljudski pravljici Pšenica najlepši cvet.)
'Najboljši je, brez dvoma, a sovražim ga kot fašista'
14. 07. 2021 11.05Po osvojenem šestem naslovu v Wimbledonu in skupno dvajsetem na turnirjih za grand slam, s čimer se je srbski teniški zvezdnik Novak Đoković izenačil z Rafaelom Nadalom in Rogerjem Federerjem, še naprej potekajo številne analize in debate o tem, kdo od omenjene trojice je največji teniški igralec vseh časov.
O dogodkih, ki se bližajo
17. 04. 2021 21.32Čudim se začudenju in osuplim obrazom ljudi, ki jih srečujem na svoji poti. Čudi me, da je velika večina ljudi začudenih ob postopni degradaciji demokracije in naših osnovnih pravic in svoboščin, čemur smo priča v zadnjem času. Z zanimanjem spremljam njihove odzive, kot so: ne morem verjeti, da se to dogaja; si pa upajo; kdaj se bodo ustavili; do kam mislijo iti; kdaj bo konec te norije; kdaj bodo volitve; to ni normalno ... Začudenje ljudi se nanaša predvsem na odločitve, ki jih v času epidemije sprejemajo politični odločevalci in nimajo nikakršne povezave z ukrepi, ki bi omogočili zajezitev širjenja bolezni covid-19.
Biti ženska in (pre)živeti epidemijo
06. 03. 2021 07.00Še nekaj dni in spomnili se bomo, da je od razglasitve epidemije, ki je 12. marca sledila nevarnemu ter hitremu širjenju koronavirusa, minilo že leto dni. Še nekaj dni prej, 8. marca, bomo obeležili mednarodni dan žensk, ki ga bomo ženske letos preživele, obtežene z bremeni nove normalnosti. Biti ženska v pandemiji pomeni biti na prvi bojni liniji v borbi proti virusu v službi, izgubiti delo, zapustiti delo, ker moraš skrbeti za dom, družino, gospodinjstvo in obolele, delati od doma in zraven delati za dom, skrbeti za lastno zdravje in zdravje tistih, za katere moramo skrbeti, kadar zbolijo, biti doma prestrašena zaradi nasilja in negotove prihodnosti – nič nenavadnega, kajne?
KOMENTAR: Slovenci kljub vsemu lani med najzadovoljnejšimi prebivalci Evrope
09. 01. 2021 15.13Podatki Sursa, torej uradni statistični podatki za preteklo leto, so neverjetno spodbudni in optimistični. V Sloveniji ima še vedno velika večina ljudi nekoga, na kogar se lahko zanese – tako je odgovorilo kar 92 odstotkov ljudi. Po stopnji splošnega zadovoljstva pa se uvrščamo v sam evropski vrh: če je tam povprečna stopnja, merjena na lestvici do deset, 7,9, je v Sloveniji višja, kar 8,6. Od kod torej občutek, za katerega se zdi, da ga deli ogromno ljudi in da je prevladujoč, da je bilo to leto grozno in bi ga bilo treba čim prej pozabiti?
Je v Janševi koaliciji prvič resneje zavrelo?
14. 07. 2020 18.44Premier Janez Janša je na hitro sklical predsednike koalicijskih strank in vodje poslanskih skupin, zlasti zaradi viharja, ki ga je sprožil premierjev tvit o genocidu v Srebrenici in zaradi sprememb medijske zakonodaje. Ključni spremembi sta drastično zmanjšanje denarja za RTV Slovenija in uvedba sklada za financiranje televizijske produkcije, v katerega bi se z novo dajatvijo nateklo kar 25 milijonov evrov.
Demokracija v času koronakrize v Sloveniji
07. 06. 2020 13.00Že več kot mesec dni potekajo protivladni protesti v različnih mestih po Sloveniji. Zaradi tega je tudi preklic epidemije in bližajočih se prvih 100 dni vlade pravi trenutek, da naredimo refleksijo protestniškega gibanja in stanja demokracije v Sloveniji.
Razumeti Kitajsko
30. 05. 2020 13.35Vedno bolj trdna so prepričanja, da bo 21. stoletje pripadlo Ljudski republiki Kitajski. Po Veliki Britaniji, ki je svetu kraljevala v 19. stoletju, in ZDA, ki so vzpostavile svoj globalni imperij v 20. stoletju, naj bi Kitajska v naslednjih letih prevzela položaj svetovnega hegemona. ZDA so se tej vlogi bolj ali manj prostovoljno odpovedale pod predsedovanjem Donalda Trumpa, a med tema svetovnima velesilama vseeno napovedujejo nekakšno hladno vojno, katere zametke že lahko opazujemo v trgovski in tehnološki tekmi.
Koronavirus in negotova prihodnost
16. 05. 2020 07.00Negotovost je ključna beseda, ki jo je novi koronavirus naplavil na površje v trenutni globalni krizi. Občuti jo prav vsak posameznik, ki se sprašuje, kdaj bo spet vse po starem? Govorimo lahko tudi o epistemološki negotovosti, saj gre za negotovost glede dejstev in znanosti nasploh, ko govorimo o koronavirusu ter posledični globoki krizi, ki jo povzroča. Kriza, ki je danes zdravstvena, bo jutri gospodarska, a nato spet zdravstveno-gospodarska?
Evroorientalizem je mrtev, je rekel EU-centrizem
19. 04. 2020 09.03Nekje na margini medijskega življenja, ki je te dni utemeljeno usredinjeno okoli praktičnih nasvetov, zadnjih izjav in ukrepov za zajezitev in reševanje koronakrize, obstaja nekaj drugačnih, bolj poglobljenih in kritičnih pogledov na posledice covida-19 onkraj 'evropskega prostora', ki ga mi poznamo predvsem pod imenom Evropska unija (EU).
Kako se speče kruh in kako zvari domač gin?
17. 03. 2020 09.33Zjutraj je priletel SMS: "Prodaš kruh? Ti boš zdaj obogatela!" Drug SMS je bil: "Imaš kaj droži viška?" V resnici sem se počutila kot mačja mati. Včasih sem bila žurerka, zdaj sem pa – kako se sploh reče? Pekarica? Ali sploh obstaja ženski pek?
Renee Zellweger: Z veseljem bi jo znova zaigrala
21. 01. 2020 07.0350-letna igralka Renee Zellweger, ki zadnje mesece slavi s svojo vlogo, ki ji je prinesla kar nekaj velikih filmskih nagrad, se z veseljem spominja lika Bridget Jones. Pravi, da bi z veseljem znova stopila v čevlje ikonične junakinje.
Marca: Luka Dončić je trenutno najboljši košarkar na svetu
26. 11. 2019 11.50Luka Dončić že nekaj časa ni več le slovenski čudežni deček. Postal je globalni fenomen, še posebej pa ga občudujejo Španci, kjer je 20-letni Ljubljančan naredil prve korake v svetu poklicne košarke.