klinični psihologi
Prevolnik Ruplova: Psihoterapija bo financirana iz obveznega zavarovanja
10. 04. 2025 13.25"Področje psihoterapije v Sloveniji ni urejeno, zato smo na ministrstvu pripravili zakon, ki prinaša regulacijo psihoterapevtske dejavnosti in reguliran poklic psihoterapevta v zdravstveni dejavnosti," je povedala zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel in dodala, da je cilj zakona povečati kakovost in varnost psihoterapije v Sloveniji tako v javnem kot v zasebnem sektorju ter določiti standarde izobraževanja za psihoterapevta.
Ostro do predloga zakona: v zdravstvo spušča delavce brez ustrezne izobrazbe
10. 04. 2025 18.10Predstavniki kliničnih psihologov, psihiatrov in pediatrov so kritični do predloga zakona o psihoterapevtski dejavnosti. Opozorili so, da uzakonja tudi psihoterapevtske pristope, ki niso znanstveno utemeljeni, in v zdravstvo spušča zdravstvene delavce brez ustrezne izobrazbe. Medtem Slovenska krovna zveza za psihoterapijo predlog pozdravlja. Zaščitil bi ljudi pred nestrokovno prakso in omogočil znanstveno podprto, odgovorno, varno in dostopno obliko pomoči, poudarjajo.
Pomembni premiki: bo psihoterapija končno postala bolj dostopna?
09. 04. 2025 11.55Se bo po 20 letih vendarle premaknilo? Po številnih nestrinjanjih in več različnih osnutkih bo najnovejša različica zakona o psihoterapevtski dejavnosti predvidoma še ta teden romala na vlado. Bo kakovostna psihoterapija, ki trenutno ni del obveznega zdravstvenega zavarovanja, končno postala bolj dostopna? Kdo je lahko psihoterapevt in kakšne kriterije mora izpolnjevati? Bodo licence izločile šarlatane?
V ZD Ljubljana odprli nove prostore centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov
08. 10. 2024 16.59V Zdravstvenem domu Ljubljana so odprli nove prostore centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov. Otrokom, mladostnikom in njihovim staršem bodo odslej na enem mestu nudili storitve, ki so jih doslej izvajali v različnih enotah zdravstvenega doma.
Klinični psihologi in psihiatri nasprotujejo predlogu zakona o psihoterapiji
11. 09. 2024 14.17Klinični psihologi in psihiatri z UKC Ljubljana, Onkološkega inštituta in URI Soča nasprotujejo predlogu zakona o psihoterapiji. Menijo, da je za paciente škodljiv, saj med drugim predvideva prenizka teoretična in praktična znanja psihoterapevtov ter uvaja neznanstvene metode zdravljenja, so sporočili na skupni novinarski konferenci. Hkrati tudi člani nevladnih in drugih organizacij niso zadovoljni z osnutkom zakona. Podpirajo regulacijo in ureditev področja psihoterapije kot samostojnega poklica, ki pa bi se izvajala na različnih področjih, poleg zdravstva še v socialnem varstvu, šolstvu idr. "Skrbi pa nas, da trenutni osnutek zakona v ničemer ne povečuje dostopnosti psihoterapije in jo celo slabša," so poudarili.
Ministrstvo prejelo številne pripombe na predlog zakona o psihoterapiji
10. 09. 2024 15.01Predlog zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti je v javni razpravi, ki se je končala konec avgusta, naletel na ostre kritike. Pristojno ministrstvo številne prejete pripombe še preučuje, so pojasnili. Med drugim se te tičejo izobrazbe in usposabljanja psihoterapevtov.
'Ljudem se predpisuje zdravila, v svojih stiskah pa ostajajo sami'
23. 08. 2024 14.42Slovenski psihiater je pojasnil nekatere anomalije našega zdravstvenega sistema. Pravi, da trenutni sistem ZZZS spodbuja hitro obravnavo pacientov – hitro diagnostiko in predpisovanje zdravil, kar onemogoča celostno in poglobljeno psihoterapevtsko obravnavo. Po njegovem mnenju tak pristop škoduje predvsem pacientom z duševnimi motnjami, ki potrebujejo dolgotrajno zdravljenje. ZZZS njegove navedbe zavrača kot neutemeljene in pavšalne ter izrečene v kontekstu polemičnih strokovnih razprav o zakonski ureditvi področja psihoterapije. Pozvali so ga, naj konkretne primere prijavi ZZZS.
'Neurejeni del trga skriva preko 2000 psihoterapevtov. Želimo najti tiste dobre'
11. 07. 2024 06.00Število ljudi z duševnimi težavami se je po pandemiji koronavirusa povzpelo za tretjino. Potrebe po pravočasni in strokovni pomoči naraščajo, čakalne vrste za obisk kliničnega psihologa pa z napotnico redno presegajo eno leto. Na trgu je kaos. Kje pa je zakon o psihoterapiji? Predlog smo čakali več kot 20 let, na mizi je že slabo leto dni, a z njim ni nihče zadovoljen. Oblikovali sta se dve struji: na eni strani so psihiatri in klinični psihologi v zdravstvu, ki so študirali na medicinski ali filozofski fakulteti, na drugi pa terapevti, ki so izobrazbo pridobili na teološki fakulteti, Univerzi Sigmunda Freuda ali v društvih. "Ping pong" med njima ohranja "status quo", in, kar je najhuje, šarlatanom dopušča, da bolnike v stiski obravnavajo brez ustrezne izobrazbe.
Podaljšana javna razprava o osnutku zakona o psihoterapiji
05. 07. 2024 14.51Po pozivih več združenj in organizacij so se na Ministrstvu za zdravje odločili, da bodo podaljšali javno obravnavo osnutka Zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti, in sicer do 31. avgusta. Hkrati so številna združenja in zbornica kliničnih psihologov opozorili, da je zakon nestrokoven in napovedala, da bodo ministrstvu v roku poslali predloge za izboljšave.
'Zakon o psihoterapiji mora biti narejen za ljudi'
27. 06. 2024 08.37Že kar nekaj časa se piše zakon o psihoterapiji. Pred letom dni se je prvič sestala delovna skupina Ministrstva za zdravje, ki naj bi sodelovala pri pripravi zakona. Strokovnjaki vseh strok (psihoterapevtske in klinično psihološke smeri) so že takrat opozarjali, da njihovo mnenje pri pripravi ni dovolj upoštevano, zdaj jih je strah, kakšna bo vsebina zakona, ki naj bi v kratkem vendarle prišel v javno obravnavo. Trenutno je še v koalicijskem usklajevanju. O tem, ali bi zakon lahko bil celo škodljiv in kakšnega zakona si želijo, je spregovorila psihoterapevtka Katja Knez Steinbuch.
'Nikakor se ne sme zgoditi, da se psihoterapija spremeni v monopol'
12. 04. 2024 09.09Aktualna razprava o novi zakonodaji, ki naj bi uredila področje psihoterapije, traja že več mesecev. Februarja je potekal tudi posvet med Slovensko krovno zvezo za psihoterapijo (SKZP) in državnim svetom, konec marca pa je državni svet pozval vlado, naj prouči njihove ugotovitve. Med drugim so prišli do zaključka, naj se opredeli pogoje za dodelitev naziva psihoterapevt, naj se ustanovi Zbornico psihoterapevtov z namenom reguliranja licenciranja in naj se uredi financiranje psihoterapevtske dejavnosti za posameznike iz naslova obveznega zdravstvenega zavarovanja.
Duševno zdravje: 'V Sloveniji ni sistematične kontrole kvalitete storitev'
16. 10. 2023 18.15Nedavno so predstavniki kliničnih psihologov, psihiatrov in pedopsihiatrov izrazili zaskrbljenost glede informacij o predlogu zakona o psihoterapiji. Menijo, da je ministrstvo njihovo strokovno mnenje pri pripravi predloga zakona popolnoma zaobšlo in ugodilo zasebnim interesom izvajalcev psihoterapije izven zdravstva. "V sistem regulacije naj bi bili pripuščeni tudi psihoterapevtski pristopi, ki nimajo znanstvene podlage ali ki so celo dokazano škodljivi, poleg tega pa še ideologija, ki je izrazito izločevalna in ne sprejema, denimo, ustavno zagotovljene pravice do splava in pravic članov skupnosti LGBTQ," so zapisali. Strokovnjaki, ki delajo zunaj zdravstva, pravijo, da gre za enostranske in obtožujoče izjave ter opozarjajo, da v Sloveniji ni sistematične kontrole kvalitete storitev – ne le psihoterapevtov, pač pa tudi psihiatrov in kliničnih psihologov.
Bi stanje na področju psihoterapije uredila Psihoterapevtska zbornica?
08. 10. 2023 15.18Psihoterapevti, ki delujejo zunaj zdravstva, so v okviru Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje (SZPS) pripravili predlog zakona o psihoterapiji, ki bi področje psihoterapije pri nas uredil tako, da bi opredelil psihoterapijo kot samostojni poklic. Še ena ključnih sprememb, za katero si prizadevajo psihoterapevti, pa je ustanovitev Psihoterapevtske zbornice. Klinični psihologi in psihiatri medtem ideji o zbornici nasprotujejo.
Vojna med zdravstveno in zunajzdravstveno stroko: kaj je psihoterapija?
04. 10. 2023 08.00V Sloveniji se trenutno bije bitka med na eni strani psihiatri in kliničnimi psihologi, ki pravijo, da so zgolj oni usposobljeni za izvajanje psihoterapije, in na drugi strani psihoterapevti, ki so se več let na teološki fakulteti, Univerzi Sigmunda Freuda ali prek Slovenske krovne zveze za psihoterapijo izobraževali zunaj zdravstva. Kamen spotike predstavlja že sama definicija psihoterapije, se pa obe strani strinjata, da je treba izločiti šarlatane. Kako? Poglejmo njihove predloge.
Kako izobraženi so strokovnjaki, ki v Sloveniji izvajajo psihoterapijo?
24. 09. 2023 07.00Zlasti zadnje čase poslušamo, da je področje psihoterapije v Sloveniji povsem neurejeno – poklic psihoterapevta ni uradno priznan. Psihoterapijo tako lahko izvaja pravzaprav vsak, prav zato je treba paziti, na koga se obrnemo. In kako izvajalci psihoterapije pridobijo kompetence? Psihiatri po Medicinski fakulteti opravijo specializacijo iz psihiatrije, psihologi po končani Filozofski fakulteti opravijo specializacijo za klinično psihologijo, magistri zakonskih in družinskih študijev zaključijo program na Teološki fakulteti, magistri psihoterapevtske znanosti pa na Univerzi Sigmunda Freuda.
Zakon o psihoterapiji: kdo so člani delovne skupine?
20. 09. 2023 08.43Dobro znano je, da področje psihoterapije pri nas ni urejeno, prav zato je v pripravi predlog zakona, ki bo to področje urejal. V delovno skupino za pripravo ključnih vsebinskih izhodišč je vključenih 39 članov. Na ministrstvu pravijo, da je delovna skupina sestavljena zelo široko, saj so želeli vključiti vse deležnike na področju psihoterapije. Vendar pa s trenutno sestavo ni zadovoljna niti zdravstvena niti zunajzdravstvena stran članov skupine.
'Priti do psihoterapije na napotnico je podobno zadetku na loteriji'
18. 09. 2023 10.02Strokovnjaki s področja duševnega zdravja se strinjajo, da jih je premalo. Nizko število strokovnjakov pa vodi v absurdno dolge čakalne vrste. "Priti do psihoterapije, ki je plačana iz javnih sredstev, je podobno zadetku na loteriji," pravijo na SFU Ljubljana. Na dostopnost pomoči vpliva tudi zakonodaja, ki na področju psihoterapije še zdaleč ni urejena. Opaziti pa je tudi neverjeten porast medikalizacije – medtem ko je bilo leta 2006 predpisanih nekaj več kot 348.000 antidepresivov, jih je bilo leta 2022 več kot 651.000.
Beg zdravstvenega kadra: iz bolnišnice v trgovino
17. 01. 2023 06.03Kritično pomanjkanje družinskih zdravnikov. Maribor, Nova Gorica, Kranj, izbruhnilo je v Ljubljani. Samo v zadnjih dveh letih je ljubljanski zdravstveni dom zapustilo več kot 30 družinskih zdravnikov, ki so odšli tudi v okoliške domove. Denimo v Medvode in Domžale, kjer imajo družinskih zdravnikov dovolj. Ne le zdravnikov, kronično, ponekod celo do 40-odstotno, je pomanjkanje medicinskih sester. Sestre zapuščajo poklic in se zaposlujejo v trgovinah. Razlog? Manj napora, boljši pogoji. Tudi višja plača?
Po pretepu učenca: 'Kar otroci vidijo na spletu, to tudi živijo'
24. 10. 2022 11.58Kdo je nasilnež? Kdo žrtev? In kakšno nasilje med našimi mladostniki bi nas moralo najbolj skrbeti? Preliminarni rezultati raziskave spletnega nasilja med mladimi v Sloveniji ne kažejo pozitivne slike. S spletnim nasiljem se je namreč srečalo že okoli 55 odstotkov slovenskih dijakov in do 10 odstotkov slovenskih osnovnošolcev. Veliko vlogo ima pri tem tudi prosti dostop do spletnih vsebin in družbenih omrežij. "Vsebine, do katerih lahko dostopajo, včasih niso primerne niti za odrasle osebe. Otroci pa prizore na spletu živijo in mislijo, da so nekaj normalnega," opozarja avtor raziskave in profesor na Fakulteti za varnostne vede Miha Dvojmoč.
'Starši svojih otrok ne obvladajo več, učitelji pa so izgubili vso avtoriteto'
21. 10. 2022 08.08Slovenijo pretresajo posnetki še enega primera nasilja med najstniki. Skupina vrstnikov je pretepla 13-letnega osnovnošolca, posnetek dogajanja pa objavila na družbenem omrežju. Z medvrstniškim nasiljem se večina otrok sreča že kmalu ob vstopu v osnovno šolo. Klinični psiholog Tristan Rigler starše poziva, naj bodo pozorni na zunanje spremembe, kot so poškodbe, anksioznost, tesnobnost, če otrok ne želi v šolo ali kaže znake depresije, če njegova žepnina ali telefon iznenada izgineta. "Otrok potrebuje garancijo, da ga bodo starši zaščitili," o pomenu zaupanja med starši in otrokom dodaja Rigler.
Regulacija psihoterapije kot samostojnega poklica bi šarlatanom zavezala roke
11. 09. 2022 09.46Da se na psihoterapijo v javnem zdravstvenem sistemu čaka od enega do dveh let, je nesprejemljivo. To preprosto pomeni, da psihoterapija duševnim bolnikom ni dostopna, opozarjajo v Slovenskem združenju za psihoterapijo in svetovanje. Že vse od leta 2018 si prizadevajo za zakonsko ureditev psihoterapije v Sloveniji, ki bi končno omogočila pacientom dostop do kakovostne psihoterapije, a na ministrstvu za zdravje doslej ni bilo posluha. Bo z novim zdravstvenim ministrom Slovenija po vzoru Avstrije in Nemčije vendarle uredila psihoterapijo kot samostojen poklic ali bo dostop do psihoterapije še vedno ostal brez nadzora in prostor za razne šarlatane?
Slovenski in norveški strokovnjaki izmenjali izkušnje
07. 09. 2022 12.57Na dvodnevnem delovnem obisku v Sloveniji so bili te dni norveški strokovnjaki, ki delajo na področju skrbi za duševno zdravje v njihovem okolju. Strokovnjaki iz obeh držav so si izmenjali izkušnje in dobre prakse ter se posvetili modelu skupnostne obravnave pri zdravljenju duševnih težav v obeh različnih okoljih.
'Lobističnih lovk v zdravstvu ne moremo regulirati, lahko jih samo odrežemo'
11. 04. 2022 12.00Na tokratnem, že tretjem soočenju, so predstavniki osmih strank, ki jim po zadnjih javnomnenjskih raziskavah Mediane kaže najboljše in imajo možnost za preboj v parlament, delili svoje poglede na zdravstveno politiko. Spregovorili so o svojih kandidatih za zdravstvenega ministra, o načrtih, kako bi odpravili korupcijo v zdravstvu, reševali čakalne dobe in težave s kadrom. Kako pomagati mladim, ki zaradi epidemije preživljajo vse hujše duševne stiske, pa smo vprašali predstavnike podmladkov strank.
'Pot do večjega razumevanja in manjše stigmatiziranosti duševnih težav je še dolga'
28. 11. 2021 15.39Stigma, miti in napačne predstave, povezane z duševnimi motnjami ali duševnimi težavami, na splošno negativno vplivajo na vsakdanje življenje ljudi, ki imajo težave z duševnim zdravjem, kar lahko privede do diskriminacije in zanikanja celo najosnovnejših človekovih pravic. Zato so si strokovnjaki enotni, da je treba o težavah spregovoriti na glas. Tako se izobraževanje o duševnem zdravju začne že v osnovni šoli in nadaljuje vse življenje. Pomembno je, da se vsak zaveda, da obstajajo poti in načini, čeprav jih mnogi v nekem trenutku morda ne vidijo. Ključno je, da se obrnemo po pomoč, pa naj bo to prijatelj, sorodnik ali strokovnjak.
Absurdno dolge čakalne vrste, neurejena zakonodaja in čedalje več zdravil
10. 10. 2021 08.05V Sloveniji imamo manj strokovnjakov s področja duševnega zdravja, kot je povprečje EU. Nizko število strokovnjakov pa vodi v "absurdno" dolge čakalne vrste. Na dostopnost pomoči, ki je v času pandemije postala še bolj potrebna, vpliva tudi zakonodaja, ki na področju psihoterapije še zdaleč ni urejena. "Priti do psihoterapije, ki je plačana iz javnih sredstev, je podobno zadetku na loteriji," pravijo na SFU Ljubljana in dodajajo, da veliko ljudi prehitro dobi diagnozo duševnih motenj. Klinični psihologi na drugi strani opozarjajo, da lahko prav zaradi neurejene zakonodaje psihoterapijo izvaja "čisto vsak", za morebitne napake pa zakonsko ni odgovoren.
'Sandplay': Res ni treba, da se s težavo soočimo sami
12. 09. 2021 07.06"Noben starš ne spravi otroka na svet z željo, da bi potreboval pomoč. Priznati, da nečesa ne zmoremo sami, je res velik korak. A resnica je, da sploh ni treba, da se s težavo soočimo sami. Res ni treba," je dejala družinska in zakonska psihoterapevtka Marijana Jokič, ki je ustanovila Inštitut za osebnosti razvoj Otok peska. V centru izvajajo terapije "sandplay", ki preprečuje in odpravlja težave, poleg tega spodbuja ustvarjalni in splošni razvoj, namenjena pa je tako otrokom kot odraslim.
Življenjski trenerji: kdo so, kaj počnejo in kako izbrati pravega?
21. 08. 2021 08.52Coaching je ena najhitreje rastočih industrij na svetu, na učinkovitost teh metod in tehnik za osebno napredovanje pa prisega vse več posameznikov, skupin in podjetij. Ali gre za manipulacijo, prevaro ali zgolj za pomoč ljudem s pogovorom in empatijo? Kako izbrati pravega trenerja, kako se izogniti šarlatanom? Kdo so življenjski trenerji in kaj pravzaprav počnejo?
Mladi v duševnih stiskah ujeti v dolge čakalne vrste za pomoč strokovnjakov
26. 06. 2021 07.00Strokovnjaki, raziskave, mladinske in druge nevladne organizacije ugotavljajo, da je v Sloveniji vse več otrok in mladostnikov, ki imajo težave z duševnim zdravjem, na drugi strani pa je njihov dostop do ustreznih virov pomoči močno otežen. V Novi Gorici, denimo, morajo otroci na prvo srečanje z otroškim psihiatrom čakati 293 dni. Stiske mladih so se v koronskem času samo še poglobile in nazorneje izrazile. Zakaj smo ujeti v sistem predolgih čakalnih dob in kam to vodi?
'Nastaja novi, 'kovidski' človek'
08. 11. 2020 13.14Zdajšnji čas epidemije je čas negotovosti. Ne vemo, kakšni bodo naslednji tedni in meseci, kaj se bo dogajalo v bolnišnicah, kaj bo z zdravstvom, kako bodo potekala naša življenja, kdaj in kako se bo zapiralo življenje v državi, kdaj sproščalo, do kdaj bo šolanje na daljavo, pa kaj bo s službami ... Tudi o tem in vseh občutjih ob tem, kaj to pomeni za posameznika in kaj za družbo, se je treba pogovarjati v tem času.
Hiša za otroke kmalu tudi pri nas: 'Pomembno je preprečiti ponovno viktimizacijo'
25. 10. 2020 09.36Skoraj vsak peti Slovenec je v otroštvu doživel eno od oblik spolne zlorabe. Le šest odstotkov žrtev je to prijavilo in le v treh odstotkih sta sledila kazenski postopek in obsodba. To je pokazala nedavna raziskava pravosodnega ministrstva, ki je bila izvedena v okviru implementacije islandskega modela Barnhaus (hiša za otroke) v Sloveniji. Njegov glavni namen je čim boljša zaščita otrok, ki so žrtve ali priče kaznivih dejanj.