gospodarjenje
Kaninska žičnica: Sredstva v prvi polovici marca?
21. 02. 2025 15.28Potem ko je podpredsednik vlade Matej Arčon v sredo napovedal možnost skorajšnjega podpisa pisma o nameri za postavitev nove kaninske žičnice, je zdaj na potezi znova bovška občina. Ta mora pridobiti gradbeno dovoljenje. Razpis za projektanta je pripravljen, čaka le še potrditev občinskega proračuna, ki bo obravnavan v prvi polovici marca.
Za obnovo v kmetijstvu in gozdarstvu po poplavah doslej 34,5 milijona evrov
05. 08. 2024 16.20Pred letom dni je Slovenijo prizadela ena najhujših ujm v novejši zgodovini. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je od takrat pripravilo devet različnih oblik pomoči v skupni vrednosti 85,5 milijona evrov, doslej pa so za obnovo namenili 34,5 milijona evrov. Na Gospodarski zbornici Slovenije ugotavljajo, da sanacija ključne infrastrukture poteka, a po mnenju lokalnih predstavnikov prepočasi.
Han: Zakon o Kobilarni Lipica podlaga za nadaljnji razvoj kobilarne
04. 04. 2024 15.22Vlada je potrdila predlog novega zakona o Kobilarni Lipica, ki predvideva ponovno enovito upravljanje, in sicer ne bi šlo več za javno službo s koncesijo, ampak bi ena družba skrbela za kulturne in naravne vrednote ter jih tudi tržila. Predlog po mnenju gospodarskega ministra Matjaža Hana predstavlja podlago za nadaljnji razvoj kobilarne.
Kmetje na ulicah Štajerske: obupani, jezni, počutijo se pozabljene
09. 02. 2024 13.07Po več mestih na Štajerskem so se jezni kmetje odpravili na ulice. Po Evropi je namreč vzplamtel val protestov nezadovoljnih in jeznih kmetov. Kmetje so s traktorji naredili krog po Ptuju, kot so povedali, so obupani, jezni, počutijo se pozabljene, njihovo delo pa ni nič vredno. In kaj zahtevajo? Med drugim so svoja "kopja" usmerili tudi proti kmečkemu sindikatu in Kmetijsko-gozdarski zbornici.
'Toninovo dvigalo': najdražja ponudba, številne nepravilnosti in 'razsulo'
05. 12. 2023 11.48Dvigalo, ki vodi neposredno do pisarne ministra za obrambo, že vrsto let ni uporabno. V času ministrovanja Mateja Tonina so se temu odločili narediti konec, vendar bivši minister poti z novim dvigalom ni dočakal. Takisto zaenkrat velja tudi za aktualnega, Marjana Šarca. Direktorat za logistiko je marca 2021 izdal predlog za naročilo za zamenjavo dvigala. Toda, kot ugotavlja revizija, se je odvil niz nepravilnosti, povezanih z razpisom in izbiro izvajalca del, zaradi katerih dvigalo še vedno ni operativno. Med drugim je podjetje priložilo zavarovalno polico za zavarovanje frizerskega salona.
Dvignilo ju je v zrak, poletela sta 10 metrov in trčila v drevo
04. 12. 2023 10.36Znanih je več okoliščin nesreče z motornimi sanmi v Hudem Kotu, na območju občine Ribnica na Pohorju. Na saneh sta se peljala 37-letni moški in otrok. Med vožnjo je zaradi nekontroliranega pospeška motorne sani dvignilo v zrak, poletele so 10 metrov in trčile v drevo. 37-letnik je umrl, otrok pa je bil hudo poškodovan in se nahaja na zdravljenju v UKC Maribor.
Cerkev zahteva odškodnino in čaka na bisere
01. 11. 2023 07.00Nadškofija Ljubljana, ki je zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov in nezmožnosti izkoriščanja pokljuških in mozirskih gozdov že dobila rekordnih 22,6 milijona evrov, zaradi gozdov na Gorenjskem od države še vedno terja 1,3 milijona evrov, v kar niso všteti zamudne obresti in pravdni stroški. Vztraja tudi pri vrnitvi naravnih biserov – slapa Savica, obalnega pasu Bohinjskega jezera in Doline Triglavskih jezer. Glede slednje mora odločati upravno sodišče.
Deževje in vetrolom poškodovala za več kot 1500 kilometrov gozdnih cest
23. 08. 2023 16.14Avgustovsko deževje in julijski vetrolom sta po prvih ocenah Zavoda za gozdove Slovenije poškodovala več kot 1500 kilometrov gozdnih cest v 67 občinah. Večina jih ostaja neprevoznih, kar onemogoča gospodarjenje na približno 15 odstotkih površine gozdov, so sporočili iz zavoda. Po prvi oceni bo za sanacijo potrebnih okoli 50 milijonov evrov.
V občini Solčava poklanih več deset glav drobnice
04. 07. 2023 10.02Na planinskem pašniku Olševa v občini Solčava je bilo konec minulega tedna poklanih več deset glav drobnice, so sporočili iz Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS). Na podlagi sledov ugriza sklepajo, da je ovce pobijal volk. Rejci drobnice in KGZS, pa tudi občine opozarjajo na nastalo škodo in pristojna ministrstva pozivajo k ukrepanju.
Na Rožniku se konec tedna nadaljuje sečnja oslabljenih dreves
01. 03. 2023 16.07Po začasni prekinitvi sečnje oslabljenih in bolnih dreves na območju Krajinskega parka Tivoli, Rožnik in Šišenski hrib se bo ta nadaljevala predvidoma v petek. Izvajalec del je posekal in odstranil približno 80 odstotkov vsega za posek označenega drevja, preostala drevesa pa bo predvidoma odstranil v naslednjih dveh tednih.
'Padajo stoletne veličastne bukve, ostajajo pa le majhna drevesa'
17. 01. 2023 16.58Predstavniki civilne družbe so s protestom v neposredni bližini tivolskega gradu znova opozorili na pretirano sečnjo gozda na območju ljubljanskega Rožnika. Vztrajajo pri tem, da gre za nepremišljen in netransparenten poseg. Ljubljanski župan Zoran Janković pa je o protestu povedal le to, da ima vsak pravico povedati svoje stališče.
'Staro pravilo pravi, da je treba za božič jesti 'nekaj od prašiča''
24. 12. 2022 11.03"Bistvo božiča je druženje, najprej na božični večer, ki je najbolj magični dogodek, naslednji dan pa je na vrsti sproščeno druženje in pa božično kosilo," je dejal etnolog Janez Bogataj. In za marsikoga je najboljše druženje tisto ob dobri hrani. Bogataj je med drugim pojasnil, da po starem pravilu velja, da je treba za božič jesti "nekaj od prašiča" in dodal, da čeprav živimo v družbi pretiravanja, pregovor pravi – več je manj.
Sezona gob: iz gozda lahko odnesete dva kilograma gob na dan
21. 09. 2022 11.58Jesen je čas, ki marsikoga privabi v gozd, saj narava takrat ponuja gozdne dobrote – gobe in druge plodove. Slovenski predpisi omogočajo prost dostop do gozdov in rekreativno nabiranje gozdnih sadežev ter plodov tudi tistim, ki niso lastniki gozda. A ker nekateri te ugodnosti preveč izkoriščajo in niso spoštljivi niti do narave niti do lastnikov gozdov, je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v sodelovanju z Inšpekcijo za gozdarstvo opomnilo, naj upoštevamo omejitve, ki so pogoj, da lahko dobrine gozda uživamo. Nekaj pravil med njimi je: na dan lahko naberemo dva kilograma gob, ne odmetavamo smeti in ne uničujemo rastlin. Kako pa gobe nabiramo pravilno?
Ko odpadek dobi novo življenje
14. 06. 2022 09.37Vsi vemo, da ima ločevanje odpadkov smisel le, če je na drugi strani nekdo, ki zbrane odpadke predela v material za ponovno uporabo in mu vdihne novo življenje. Takšna je tudi slovenska Radenska, ki velik del svojih izdelkov ponuja v embalaži iz recikliranih materialov.
Pred črno luknjo v kamnitem breznu
13. 06. 2022 06.00Po približno osmih kilometrih vožnje iz Lipce se zasliši glasen hrup, ko šofer odpre vrata avtobusa. Smo v kamniti luknji južno od Divače, za katero je bilo izkopanega približno 100.000 kubičnih metrov materiala. Znotraj nje zeva še ena velika črna luknja, pravzaprav dve. Gledamo vhod v dvocevni predor Lokve, ki bo najdaljši predor na trasi drugega tira, ki ga bodo pridodali obstoječi železniški progi Divača-Koper. Megalomanski gradbeni projekt je dvigoval prah že vrsto let prej, preden je sploh bila zasajena prva lopata, zato na ogled gradbišča niso povabili samo novinarjev, pač pa tudi zainteresirano javnost.
Negativno mnenje računskega sodišča projektu drugi tir
08. 06. 2022 09.16Računsko sodišče v reviziji projekta drugi tir železniške proge Divača-Koper, katerega ocenjena vrednost znaša skoraj 1,6 milijarde evrov, ugotavlja, da vlada in ministrstvo za infrastrukturo pri vzpostavljanju podlag za gradnjo in gospodarjenje z drugim tirom nista bila učinkovita. Prav tako kot investitor pri pripravi in izvedbi projekta drugi tir ni bila učinkovita Direkcija za infrastrukturo. Računsko sodišče je od vlade zahtevalo predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati izvedbo popravljalnega ukrepa, vladi in DRSI pa so podale tudi priporočila.
(Ne)lastništvo nad divjadjo razburilo lovce
05. 05. 2022 12.16S 13. aprilom je prenehal veljati Zakon o varstvu okolja, po katerem je bila divjad v lasti države. Nov zakon je omenjeno določbo črtal, kar pomeni, da je divjad na naših tleh trenutno nikogaršnja last, opozarjajo v Lovski zvezi Slovenije, kjer menijo, da zakon ustvarja razliko med zavarovanimi vrstami in ostalimi prostoživečimi živalmi. A na ministrstvu za okolje pojasnjujejo, da so določbo črtali zaradi nevpletanja v drugo zakonodajo in da to ne pomeni nobenih sprememb.
Sij Acroni v poročilu: Odpraševalne naprave, manj porabe vode, zamenjava vrat
23. 04. 2022 15.33V podjetju Sij Acroni so na podlagi poziva krajevne skupnosti Slovenski Javornik – Koroška Bela izdelali poročilo o zmanjševanju vplivov na okolje. S tem odgovarjajo na pomisleke krajanov o onesnaževanju in pojasnjujejo, kako s številnimi naložbami zmanjšujejo negativne vplive na okolje. Kot navajajo, so v zadnjih 12. letih v najsodobnejšo tehnologijo, kar ima pozitiven vpliv na okolje, vložili 348 milijonov evrov. Med drugim so namestili odpraševalne naprave, zmanjšali so porabo vode, na vseh proizvodnih obratih so namestili industrijska rolo vrata.
Ekološko kmetijstvo mrtva črka na papirju? Večina strank brez konkretnih zavez
20. 04. 2022 06.09Ob pridelavi visoko kakovostne in varne hrane ekološko kmetijstvo pomeni trajnostno gospodarjenje z naravnimi viri in uveljavljanje načela dobrobiti živali, je zapisano na straneh slovenskega kmetijskega ministrstva. Odločevalci naj bi se glede na zapisano zavedali pomena ekološkega kmetijstva, a stanje na terenu kaže, da gre še vedno za zgolj mrtve črke na papirju. Stranke smo vprašali, kako bi se soočile s to problematiko. V Zvezi društev ekoloških kmetov Slovenije si želijo več posluha za ekološko kmetovanje, ki je v Sloveniji slabo izkoriščena priložnost, ki bi pripomogla k naslavljanju tako okoljskih kot zdravstvenih izzivov države. Obljube političnih strank pred volitvami komentirajo z besedami, da je za zdaj veliko navajanja, kaj vse je treba postoriti, konkretnih nalog in zavez pa večinoma žal ni.
Na lovu za meduzami našli delfine
19. 04. 2022 10.53Ribiški pomol v Kopru opoldne – čas, ko se večina bark že vrne v pristan. A zadnje čase večina sploh ne izpluje, ker je ulov zadnje mesece preveč uboren. Njihove mreže se namreč namesto od rib šibijo od meduz. Zakaj pravzaprav zadnja leta doživljamo vedno bolj množična in daljša pojavljanja meduz, ki jih je svetovna zgodovina sicer beležila že pred stoletji, nikoli pa tako pogosto? Z ekipo Preverjenega smo odšli na morje, da bi ulovili plavajoče "želatinaste velikane", našli pa nekaj povsem drugega.
Kako bi stranke gospodarile z gozdovi: Denar od lesa za pokojnine, posegi v SiDG ...
09. 04. 2022 11.51Da je gozd naše veliko bogastvo, se politika strinja že nekaj časa, a praksa pravi, da je naše bogastvo vedno znova tudi skušnjava. Bitka za dve milijardi evrov vreden državni gozd je namreč, po kadrovskih menjavah sodeč, v ospredju vsake vlade. A o kvaliteti upravljanja bi se dalo razpravljati, v oči bodejo že kraje lesa, ki jih merimo v desetinah tovornjakov, a jih menda nihče ne opazi. Kakšno upravljanje gozdov pa stranke napovedujejo pred volitvami?
ANALIZA PRVI DEL: Kako bi politične stranke reševale največje izzive časa?
28. 03. 2022 06.00Pred prvim velikim predvolilnim soočenjem predsednikov največjih političnih strank, ki je na sporedu nocoj ob 20. uri na POP TV, objavljamo poglobljeno analizo volilnih programov. Kakšne ukrepe bi sprejeli, da nas prihodnjo zimo ne bo zeblo in bodo police še vedno založene s hrano? Si bodo mladi lahko privoščili lastno stanovanje? Danes je stanje še slabše kot pred štirimi leti. Kaj pa zunanja politika? Večina strank je zvezi Nato denimo še vedno naklonjena.
Slovenski gozdovi – politični fevd?
26. 03. 2022 07.00Slovenija je dežela gozdov. Ti pokrivajo več kot polovico države, to pa nas uvršča v sam evropski vrh. Petina gozdov je v državni, 77 odstotkov v zasebni lasti, trije odstotki so v lasti lokalnih skupnosti. Največji zasebni lastnik gozdov v Sloveniji je Katoliška cerkev, zlasti Nadškofija Ljubljana. Sicer pa je lastništvo zasebnih gozdov zelo razdrobljeno, 286 tisoč gozdnih posesti ima več kot 400 tisoč lastnikov. In gozdovi – to je dejstvo – so bogastvo. Tudi dobesedno. Po nekaterih ocenah so namreč vredni več kot 20 milijard evrov, samo državni okoli 2 milijardi. Apetiti so torej ogromni. Kdo obvladuje gozdove? Znamo gospodariti z njimi?
Rekord: kupec iz Italije za hlod iz slovenskih gozdov ponudil 47.838 evrov
18. 02. 2022 10.24Letošnja licitacija vrednejšega lesa na Koroškem je postregla z novimi rekordi. Najvišjo ceno je dosegel hlod gorskega javorja rebraša iz državnih gozdov, za katerega je kupec iz Italije ponudil kar 23.800 evrov po kubičnem metru oz. 47.838 evrov za celotni hlod. Doslej je bila najvišja cena 18.900 evrov za kubični meter, tokrat pa so 20 tisočakov dosegli kar štirje hlodi.
Les 'nafta' Skandinavije, v Avstriji zasebni lastniki na trgu kot eno
16. 02. 2022 06.00Tako Finska kot Avstrija veljata za državi, ki sta tesno povezani z gozdom in zato imata dolgo gozdarsko in lesno tradicijo. Ob težkih vremenskih pogojih, ki vladajo v tej nordijski državi, se je Finska usmerila predvsem v proizvodnjo papirja in kartona, ki sta njena najbolj pomembna izvozna produkta. Slovenska severna soseda Avstrija na drugi strani slovi po dobro razviti žagarski industriji in tesnemu povezovanju zasebnih lastnikov gozdov. Njihova združenja so se do danes ponekod že preoblikovala v podjetja, ki svojim članom zagotavljajo reden in varen prihodek od prodaje lesa.
Ujme in lubadar podrli za 8000 olimpijskih bazenov lesa
07. 02. 2022 06.00V zadnjih osmih letih so morali v slovenskih gozdovih posekati za 8000 olimpijskih bazenov, polnih lesa, poškodovanega v žledu, vetrolomih in snegolomih, nato ga je načel še smrekov lubadar. Usoda naših gozdov je negotova zlasti zaradi podnebnih sprememb. V prihodnjih desetletjih se bo smreka umikala na višja območja, v težavah je tudi bukev. Naši gozdovi bi lahko bili čez 50 let bolj podobni mediteranskim.
'Država poudarja, da je les njeno naravno bogastvo, svojih objektov pa ne gradi iz lesa'
04. 02. 2022 06.00Skoraj vsak peti Slovenec je lastnik gozda, v državi imamo več kot 400.000 gozdnih posesti. Les je prisoten v vsakem slovenskem domu, lesna goriva – drva, peleti, sekanci – so najpogostejši energent za ogrevanje v gospodinjstvih. A v prihodnosti se bo les ob prizadevanjih po zmanjšanju ogljičnega odtisa iz energenta podeželja spremenil v pomemben material za gradnjo. Povpraševanje po lesenih objektih narašča že zdaj, predvsem zaradi hitre gradnje in dobre toplotne izolativnosti, ki dobro kljubuje nestabilnim cenam energentov na trgu.
Dve milijardi evrov v državnih gozdovih, med zasebniki kraljuje Cerkev
01. 02. 2022 06.00Slovenijo prekriva skoraj 60 odstotkov gozda, s čimer sodimo v evropski vrh, za Finsko in Švedsko. Petino gozda ima v lasti država, s tem pa tudi dve milijardi evrov. Za nekdanjega kmetijskega ministra Dejana Židana je dejstvo, da je šlo toliko gozdov v denacionalizacijo, velika sramota. Večina gozdnih površin, slabih 80 odstotkov, jih je namreč v zasebni lasti, ali – imamo kar 413 tisoč lastnikov gozda. Največji zasebni lastnik pa Rimskokatoliška cerkev. Pa znamo gospodariti z gozdovi? Kdo jih obvladuje?
V 5 letih na čelu državnih gozdov kar 5 direktorjev
31. 01. 2022 06.00Da so gozdovi naše bogastvo, drži tudi dobesedno. Državni gozdovi so vredni okoli dve milijardi evrov, sistem imenovanj direktorjev družbe SiDG, ki upravlja s tem kapitalom, pa omogoča politično kupčkanje, kjer vodilni prihajajo iz v tistem trenutku vladajočih strank koalicije. Trenutni glavni direktor družbe Robert Tomazin je iz SDS. Ali je SiDG res politični fevd za izčrpavanje ali so menjave petih vodstev v zadnjih petih letih politično motivirane?
Banke proti temu, da mora potrošniku po poplačilu obveznosti ostati 76 odstotkov plače
12. 01. 2022 15.28Slovenske banke so v odlični kondiciji in poslujejo zdravo ter stabilno, je bilo slišati na novinarski konferenci v organizaciji Združenja bank Slovenije. Ob rekordni likvidnosti so polno pripravljene naprej podpirati razvoj. Imajo pa pri tem pričakovanja do države, še naprej jih močno žulijo omejitve pri posojilih prebivalstvu. Makrobonitetni ukrep Banke Slovenije oziroma njen zavezujoči sklep na področju potrošniških posojil je namreč po besedah direktorice združenja Stanislave Zadravec Caprirolo nelogičen.