goriški kras
Požar na Krasu še ni pogašen, je pa stanje stabilno
18. 07. 2024 10.20Požar na Krasu po več kot 12 urah še vedno ni pogašen, je pa delno pod nadorom. Na terenu ostaja 420 gasilcev, vse do teme sta gasilcem na tleh ogenj iz zraka ob policijskem pomagala gasiti tudi dva vojaška helikopterja, pa tudi nova air tractorja, ki sta v celem dnevu poletela vsak okoli 25-krat in nad gorečo kraško pokrajino odvrgla 150 tisoč litrov vode.
Ultra tek je tudi tokrat privabil številne tekače, tudi takšne, ki so tam praznovali 50-letnico
14. 01. 2023 06.00Tudi letos je v Goriški in Obalno-Kraški regiji potekal vzdržljivostni tek, imenovan Tek z burjo ali La corsa della Bora. Slovenski del pod okriljem Renata Lešnika in italijanski del, ki mu je poveljeval Tommaso de Mottoni, sta tekmovalcem z vsega sveta zopet ponudila edinstveno izkušnjo. Trasa najdaljše preizkušnje se je začela na Trgu Evrope, pred železniško postajo v Novi Gorici, končala pa se je v italijanskem Portopiccolu. Eden od tekmovalcev je svoj 50. rojstni dan slavil prav na tem dogodku, kamor je povabil še osem prijateljev tekačev. Gre za edinstveno preizkušnjo, kjer nam spektakularna trasa s panoramami in ozadji, ki se na vsakem koraku spreminjajo, ponuja edinstven scenarij narave.
Podprite slovenske gozdove: z Zlatimi točkami do več kot 5 nogometnih igrišč gozda
10. 01. 2023 00.15Skupaj lahko ponovno pomagamo za dober namen, pravijo v Petrolu, hvaležni vsem podpornikom dobrodelne akcije za Rdeče noske. Za kar najlepši začetek 2023 lahko Zlate točke podarite slovenskim gozdovom.
Dež že drugič zatajil, a dan na Krasu minil mirno
30. 07. 2022 07.29Stanje na obeh požariščih na Krasu je ves dan mirno, čeprav ga ni bilo veliko, je dež vseeno izboljšal oziroma vsaj omilil razmere. Pojavljajo se še manjša žarišča, vendar jih je veliko manj kot v preteklih dneh. Gasilci na terenu bodo prilagodili gasilsko stražo novim razmeram.
Na italijanskem Krasu nove evakuacije zaradi požara
28. 07. 2022 06.49Zaradi ponovnega izbruha požara na Krasu so v več krajih na italijanski strani meje danes pričeli z evakuacijami. Samo iz vasi Vrh južno od Gorice so doslej na varno spravili 400 ljudi. Goriški župan Rodolfo Ziberna je medtem izrazil sum, da so bili nekateri požari namerno podtaknjeni. Pri gašenju požara vse bolj aktivno sodelujejo tudi slovenski gasilci. Trenutno gasijo pri Devetakih, na pomoč italijanskim kolegom pa prihaja še skoraj 50 gasilcev iz okoliških društev. Slovenska vlada je medtem Ministrstvu za obrambo odredila, da pripravi oceno škode požara na Krasu, in mu naložila, naj za finančno pomoč zaprosi Solidarnostni sklad Evropske unije.
Gori tudi med Trstom in Gorico, sprožili sireno za splošno nevarnost
20. 07. 2022 13.02Ne samo pri nas, hudo bitko z ognjem bijejo tudi naši zahodni sosedje. V Jamljah so zagorele hiše. Na terenu je gasilcem pomagalo tudi več helikopterjev. Prebivalci Tržiča so prejeli opozorilo, naj ne zapuščajo svojih domov, ponekod je oviran ali onemogočen tudi cestni in železniški promet. Župan Trsta Roberto Dipiazza pa je posvaril pred možnostjo izpada elektrike.
Italijanski požar prišel do meje, ustavlja ga veter
19. 07. 2022 07.41Požara, s katerima so se gasilci na Krasu borili od petka, sta pod nadzorom, nam je potrdil vodja intervencije Simon Vendramin, je pa v okolici Sežane do meje prišel eden izmed obsežnejših italijanskih požarov. Tam sicer zaenkrat gori le 500 metrov slovenskega ozemlja, je povedal vodja intervencije Marko Adamič. Regijski štab Civilne zaščite poziva prebivalce Nove Gorice in bližnje okolice, Goriških Brd in spodnjega dela Posočja, naj ostanejo doma in ne odpirajo oken.
Kulturne prireditve v Kosoveli domačiji
26. 08. 2000 00.00Popoldne bodo v Tomaju slovesno odprli prenovljeno Kosovelovo domačijo in v njej spominsko zbirko družine Kosovel. Zbrane bodo nagovorili podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, župan občine Sežana Miroslav Klun in poslanec državnega zbora Davorin Terčon. Spominsko zbirko je uredil in postavil kustos Goriškega muzeja Borut Koloini. Družinski predmeti, dokumenti in fotografije članov družine, ki pričajo o njihovem življenju, objavljene knjige Srečka in Stanota, umetniške slike ter bogata družinska knjižnica Kosovelovih so razstavljeni v pritličju hiše. Za obnovo in ureditev domačije, v kateri je od leta 1924 prebivala družina Kosovelovih, ter za ureditev spominske zbirke družine Kosovelovih so poskrbeli Goriški muzej, Nova Gorica in Občina Sežana. Po dogovoru med Občino in Aino Kosovel, je slednja predala hišo v uporabo in oskrbo občini. Domovanje Kosovelovih je bilo v 20. in 30. letih za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev. Družina Kosovelovih je predstavljala kulturni most, ki je v začetnem obdobju okupacije Primorskim Slovencem omogočal stike z matičnim narodom, vzdrževala je stike tako s primorskimi izobraženci kot s tistimi, ki so živeli v Jugoslaviji. Po odprtju prenovljene Kosovelove domačije bo drevi v Tomaju še celovečerna kulturna prireditev, na kateri bodo svoje dosežke predstavili mladi plesalci, gledališčniki, pevci, glasbeniki in godbeniki iz Tomaja in Sežane. Skozi ves dan bo na ogled pet razstav - stanovanjske in kmečke opreme, kamnoseških izdelkov, likovnih del učencev tamkajšnje osnovne šole, cerkvenih listin iz zgodovine tomajske župnije ter kronika delovanja nekdanjih šolskih sester v Tomaju. V nedeljo, 27. avgusta, zvečer bo na Kosovelovi domačiji še literarni večer avtorjev knjižne zbirke Beletrina. Šesterica pesnikov in pisateljev, Esad Babačič, Aleš Čar, Maja Novak, Dušan Šarotar, Aleš Šteger in Jani Virk, bo pred tem, 25. in 26. avgusta, obiskala še Gregorčičevo domačijo v Vrsnem in Gradnikovo domačijo v Medani. S tremi večeri slovenske avtorske besede želijo sodelavci Beletrine počastiti spomin na tri velike primorske pesnike. Hišo v predmestju Tomaja je Anton Kosovel zgradil v začetku dvajsetih let, po tistem, ko so ga nepričakovano upokojili in družino izselili iz šolskega stanovanja. Stavba po svoji arhitekturi ni spomeniško pomembna, je pa zanimiva kot prebivališče kulturno pomembne družine, ki je predstavljala za takratni Kras in širšo okupirano Primorsko eno najpomembnejših stičišč slovensko zavednih umetnikov, kulturnikov in izobražencev, opozarja višji kustos Koloini.