geostacionarna
Kakšne so dimenzije vesolja po 50 letih?
21. 07. 2019 07.00Minilo je 50 let, odkar se je iluzija o sprehodu po Luni uresničila. Američan Neil Armstrong je prvi človek, ki je splezal po lestvi lunarnega modula in skočil na Lunina tla. Pomemben vpliv na razvoj znanja o vesoljskih tehnologijah je imel tudi slovenski raketni inženir, pionir kozmonavtike Herman Potočnik Noordung. Kakšna pa so vesoljska dognanja danes?
Asteroid se bo oktobra zelo približal Zemlji. Letel bo le nekaj tisoč kilometrov nad sateliti
11. 08. 2017 14.03Asteroid v velikosti hiše se bo 12. oktobra približal Zemlji na razdalji okoli 44.000 kilometrov, kar je znotraj Lunine orbite. "Najbolj oddaljeni sateliti so 36.000 kilometrov stran, torej jih bo za las zgrešil," je dejal vodja Evropskega centra za vesoljske operacije v nemškem Darmstadtu Rolf Densing.
Ariane 44L utirila JCSAT-8 in Astro 3A
29. 03. 2002 00.00Na evropskem vesoljskem izstrelišču Kourou v Francoski Gvajani so davi ob 2.29 po srednjeevropskem času izstrelili evropsko tristopenjsko nosilno raketo ariane 44L, ki je uspešno utirila dva geostacionarna telekomunikacijska satelita; v 21. minuti poleta japonski JCSAT-8, v 28. minuti pa še evropsko Astro 3A.
Utirjen satelit za Brazilijo in Egipt
18. 08. 2000 00.00Na evropskem vesoljskem izstrelišču Kourou v Južni Ameriki so danes uspešno izstrelili evropsko nosilno raketo ariane 44LP, ki je utirila dva geostacionarna telekomunikacijska satelita: brazilski Brasilsat B-4 in egipčanski Nilesat 102.
Izstrelili 113. raketo ariane
29. 10. 1998 09.53Na kozmodromu Kourou v Francoski Gvajani so sinoči (sreda) ob 23.16 po srednjeevropskem času izstrelili 113. evropsko nosilno raketo vrste ariane.
Ariane 44L uspešno utirila dva evropska satelita
06. 10. 1998 09.26Zgodaj davi, 51 minut po polnoči po srednjeevropskem času, so v Francoski Gvajani v Južni Ameriki uspešno izstrelili 111. evropsko nosilno raketo vrste ariane. Ariane 44L je v začasni eliptični orbiti utirila dva geostacionarna telekomunikacijska satelita: Eutelsatov Eutelsat-W2 in Sirius-3 za švedsko družbo NSAB.